Rodil se je v ameriški zvezni državi Illinois. FOTO: Arhiv
Z ženo Cecily Tyson FOTO: Imago Images/Reuters Connect
Miles Davis leta 1949 FOTO: Herman Leonard/Ap
V ponedeljek se je poslovil Sonny Rollins. FOTO: Patrick Hertzog/Afp
Po svetu se letos spominjajo stoletnice rojstva Milesa Davisa. Jazzovskemu glasbeniku, ki se je rodil na včerajšnji dan v ameriški zvezni državi Illinois, se poklanjajo s projekcijami filmov, radijskimi oddajami in koncerti. Enako bo v Ljubljani, kjer se ga bodo spomnili 14. julija v okviru mednarodnega Ljubljana festivala, poroča STA. Davis (1926–1991) je bil eden najbolj vplivnih jazzovskih glasbenikov druge polovice 20. stoletja. Deloval je kot trobentač, kot vodja skupin in tudi kot skladatelj. V svoji karieri, ki je trajala skoraj pet desetletij, je bil na čelu različnih eksperimentiranj, ki so spremenile meje jazza in obogatile njegovo izraznost.
Kot izvajalec je zaobjemal različne sloge, od klasične glasbe, rocka, funka, bepopa do afriških ritmov in elektronike, ter razširil dojemanje jazza kot zvrsti. Med drugim je sredi 50. let na prvem jazzovskem festivalu v Newportu predstavil bepop v jazzovskem okolju.
Kot izvajalec je zaobjemal različne sloge, od klasične glasbe, rocka, funka, bepopa do afriških ritmov in elektronike.
Rodil se je v zvezni državi Illinois in v najstniških letih izbral trobento, ki jo je tudi študiral na slovitem Julliardu v New Yorku, a je študij opustil in postal član skupine Charlieja Parkerja. Boril se je z odvisnostjo od drog, odlično sprejeti nastop na omenjenem festivalu pa mu je na široko odprt vrata v glasbo, med drugim s podpisom pogodbe za priznano založbo Columbia Records.
Sledila so sodelovanja z velikimi imeni jazzovske glasbe, kot so John Coltrane, Gil Evans, Herbie Hancock, Wayne Shorter, Chick Corea in Marcus Miller, ter več deset albumov, med katerimi so bili najbolj uspešni Sketches of Spain (1960), Bitches Brew (1970), Tutu (1986) in Kind of Blue (1959), ki še danes velja za najbolje prodajani jazzovski album.
1991. je edinkrat nastopil tudi v Ljubljani.
Stoletnice njegovega rojstva se spominjajo različni organizatorji in ustanove, povezane z glasbo, med drugim radijske postaje. V Ljubljani, kjer je glasbenik nastopil leta 1991, bodo njegovo ustvarjalnost obudili 14. julija na koncertu We Want Miles! v okviru letošnjega Ljubljana festivala. Koncert je nastal v sodelovanju s produkcijo Braneta Rončela, ki je stal tudi za edinim Milesovim koncertom v Sloveniji.
We Want Miles! je po poročanju STA hkrati koncertna turneja, nastala v poklon obletnici. Med izvajalci, ki so se združili za to priložnost, so bas kitarist Marcus Miller, saksofonist Bill Evans in kitarist Mike Stern, program pa med drugim vsebuje izbor skladb z istoimenskega albuma, ki je izšel leta 1981 po Davisovi turneji v Bostonu, New Yorku in Tokiu.
Umrl legendarni saksofonist
V ponedeljek je na svojem domu v Woodstocku v ameriški zvezni državi New York pri 95 letih umrl legendarni jazzovski saksofonist Sonny Rollins. Vzroka smrti niso navedli, piše STA. Njegov predstavnik ga je označil za eno najbolj cenjenih in vplivnih osebnosti v ameriški glasbi. Rollins je imel plodno kariero, ki se je začela v poznih 40. letih prejšnjega stoletja. Sodeloval je s številnimi priznanimi jazzovskimi umetniki, kot so Miles Davis, Charlie Parker in John Coltrane, ter kot vodja skupine izdal več kot 60 albumov. Preden se je zaradi bolezni dihal leta 2014 upokojil, je osvojil dve nagradi grammy. V intervjuju za Jazz Times je Rollins pojasnil, da se je takoj navdušil nad altovskim saksofonom, ki mu ga je pri sedmih letih podarila mama. »Šel sem v spalnico in začel igrati – to je bilo to. Bil sem v devetih nebesih ... Lahko bi bil tam za zmeraj,« je povedal. Njegova slava je še naraščala v začetku 60. let prejšnjega stoletja, ko je vsak dan več ur vadil na mostu Williamsburg v New Yorku. Iz tega je nastal še eden njegovih najbolj znanih albumov The Bridge iz leta 1962, pojavili so se tudi pozivi, da bi most poimenovali v njegovo čast. Rollins je bil sicer znan po dolgih solističnih vložkih in je veljal za enega najboljših improvizatorjev. O improvizaciji je povedal, da jo »popolnoma prepušča silam« in da ga včasih preseneti, kaj se izkaže.
Copyright © Slovenske novice 2025. Vse pravice pridržane.
