Poezija v rock preobleki: to je skupina Sence

Sence so skupina dveh stičišč. Glasbeno so se našli v mešanju rocka in popa, besedilno pa plujejo med avtorskimi teksti in poezijo naših največjih klasikov in sodobnih avtorjev. Srečko Kosovel, Josip Murn, Miran Jarc in Borut Gombač so tisti poeti, katerih pisana beseda je navdih za glasbeno podlago, ki so jo njihovim poezijam nadeli Sence. Ker niso navaden rock band, tudi ne bodo izdali, kot je v navadi, radijskega singla – izdali bodo kar tri, in sicer Denar mu je bog Srečka Kosovela in dve Gombačevi, Ne razumem in Postelje dežja. Ali kot je zapisal kantavtor in tekstopisec Bojan Sedmak:

»Hat trick paket aranžma: Kosovelova poezija, vedno aktualna, za prvo in drugo, upajmo, da ne še za tretjo svetovno vojno, in stereo Gombačevi verzi, žilavo nežni kot vedno, tokrat o zastekljenem površju naših vsakdanjosti in slovesih od ljubezni, ki nas edina lahko spaja v radosti. Tako kot poslušanje teh pesmi z iskrenjem glasbe Senc.«

Glasbeniki pravijo, da dobrega rocka ni brez besed. Seveda jim ne manjka avtorskega repertoarja, ki ga je napisal in spisal Zvonko Tepeš, alfa in omega skupine. A te bodo še malo počakale, saj sta trenutno v ospredju druga mojstra besed: Srečko Kosovel in Borut Gombač.