
Galerija

Družina Dolly Parton je danes potrdila, da bo pogreb ene izmed največjih zvezd našega časa majhen, zaseben ter namenjen le ožjim družinskim članom. Parton naj bi bila pokopana ob svojem možu Carlu Deanu na pokopališču Woodlawn Memorial Park and Mausoleum v Nashvillu. Dean je umrl marca 2025, zakonca pa sta bila poročena skoraj 60 let. Na njunem grobu je že pripravljeno skupno obeležje z njunima imenoma, datumom poroke in podobami hiš, v katerih sta odraščala.
Dolly je podrobnosti svojega slovesa določila že pred leti. Leta 2014 je v intervjuju za Entertainment Weekly povedala, da bi ljudje verjetno pričakovali njeno slovito pesem I Will Always Love You, vendar si sama želi nekaj povsem drugega – staro country-gospel pesem If We Never Meet Again. Pesem je imela zanjo poseben pomen, saj je bila najljubša njenemu očetu, Leeju Partonu, in so jo zapeli tudi na njegovem pogrebu leta 2000. Parton je takrat povedala, da bi rada, da jo na njenem pogrebu zapojejo prav zato, ker jo je družina že izvedla ob očetovem slovesu. Pesem govori o tem, da se bodo ljubljeni, če se ne srečajo več na tem svetu, nekoč ponovno srečali na »čudoviti obali«.
Družina je ob tem prosila, naj ljudje namesto cvetja darujejo organizaciji Dolly Parton's Imagination Library, njenemu velikemu projektu spodbujanja branja pri otrocih. Program, ki ga je Parton ustanovila leta 1995, otrokom podarja brezplačne knjige, do leta 2025 pa je razdelil že več kot 300 milijonov knjig.
Še bolj nenavadna pa je zgodba o pesmi, ki jo je Dolly Parton pripravila za ljudi, ki bodo živeli še dolgo po njej. Leta 2015 je napisala in posnela skladbo My Place in History, nato pa jo spravila v posebno časovno kapsulo, imenovano Dream Box. Ta je shranjena v njenem letovišču DreamMore Resort v sklopu Dollywooda v Tennesseeju. Pesem naj bi bila prvič objavljena šele 19. januarja 2046, na dan, ko bi Parton praznovala svoj 100. rojstni dan. Predstavnik Dollywooda je po njeni smrti potrdil, da nameravajo njeno željo spoštovati in pesem takrat tudi objaviti.
Parton je bila pri časovni kapsuli očitno precej temeljita. Posnetek je shranjen na CD-ju, v škatli pa je tudi CD-predvajalnik, saj je že pred leti razmišljala o tem, da leta 2046 morda ne bo več mogoče preprosto predvajati takrat običajnega formata. V nekaterih opisih kapsule je navedena tudi kaseta in navodila za predvajanje.
Najbolj simpatičen del zgodbe pa je, da je Parton pozneje obžalovala, da je pesem zaklenila. Leta 2022 je v pogovoru z Jimmyjem Fallonom razkrila, da ji je bila skladba tako všeč, da jo je vleklo, da bi šla po posnetek in ga izdala že prej. Povedala je, da je bila pesem »res dobra« in v šali dodala, da si je želela kapsulo izkopati ter vanjo namesto nje spraviti kakšno manj dobro skladbo.
Ideja za časovno kapsulo naj bi sicer prišla iz marketinške ekipe ob odprtju DreamMore Resorta. Parton je koncept sprejela in se odločila, da bo vanjo prispevala nekaj, česar do takrat ne bo smel slišati nihče. V svoji knjigi Songteller: My Life in Lyrics je pozneje razkrila, da je bil načrt, da pesem ostane zaklenjena 30 let od odprtja letovišča.