Pol stoletja legend heavy metala v enem filmu, ki bo navdušil oboževalce

Glasbeni dokumentarni film z naslovom Iron Maiden: Burning Ambition ob 50-letnici delovanja ene najslavnejših heavy metal skupin Iron Maiden maja prihaja v kinematografe. Film se razteza čez pet desetletij in prikazuje ikonični vzpon ene največjih skupin v zgodovini popularne glasbe. Film, ki vsebuje intervjuje s skupino in podporniki, kot so slavni hollywoodski igralec Javier Bardem, bobnar skupine Metallica Lars Ulrich, kitarist skupine Rage Against the Machine Tom Morello in raper Chuck D, ponuja intimen vpogled v njihovo brezkompromisno vizijo in neomajno povezanost z množico oboževalcev. »Pot do nastanka filma Iron Maiden: Burning Ambition se ni začela z bendom, ampak z oboževalci. Naši prvi intervjuji so bili s člani kluba oboževalcev skupine Iron Maiden in kmalu je postalo jasno, da ne gre zgolj za zvesto občinstvo, temveč za globalno kulturo. Ko Iron Maiden odidejo na turnejo, njihovi oboževalci potujejo z njimi, in to ne na en koncert ali dva, temveč na celotne turneje po več celinah, kjer sklepajo prijateljstva, ustvarjajo skupnosti in v mnogih primerih svoje življenje gradijo okoli glasbe,« je med drugim povedal režiser filma Malcolm Venville.

»Zato se nam je zdelo prav, da začnemo prav pri oboževalcih. Posneto je bilo v preprostem studiu brez motenj, da so njihovi glasovi lahko pripovedovali zgodbo; njihove izpovedi nas popeljejo od začetkov skupine na pub-rockovski sceni vzhodnega Londona sredi 70. let do velikih koncertnih stadionov, na katerih je skupina Iron Maiden nastopala pred milijoni ljudi. Najbolj me je pri Iron Maiden navdušila njihova popolna neodvisnost,« je dodal Venville. V središču skupine je ustvarjalna napetost med dvema zelo različnima osebnostima: Stevom Harrisom in Bruceom Dickinsonom. Harris je miren, flegmatičen in zelo zaseben človek, ki je zasnoval glasbeno vizijo skupine. Pevec Dickinson je njegovo nasprotje: vulkanski, teatralen in neskončno energičen. Njun odnos predstavlja eno od osrednjih dramatičnih niti filma.

Ko je Dickinson v začetku 90. let zapustil skupino, so mnogi menili, da je izgubila svojo osrednjo osebnost. A vendar so vztrajali, neusmiljeno gostovali in nadaljevali snemanje. »Ko se je Dickinson vrnil za album Brave New World, to ni pomenilo le ponovnega združenja skupine, ampak tudi njeno ponovno rojstvo.« Člani so se bolje počutili pri snemanju zgolj avdio intervjujev, kar se je sprva zdelo kot omejevanje, a se je izkazalo za osvobajajoče. Brez kamere so govorili bolj svobodno, njihova razmišljanja pa so postala bolj intimna in odkrita, pravi režiser. »Film je postal zgodba o vzponu, padcu in ponovnem vzponu, povedana le z glasovi članov skupine in brez njihovih obrazov. Eden najbolj ganljivih intervjujev je z izvirnim pevcem Iron Maiden Paulom Di'Annom. To je njegov zadnji intervju, v katerem z izjemno iskrenostjo govori o svojem času v skupini in okoliščinah svojega odhoda.«

A ker se člani niso hoteli pojaviti pred kamero, je to pripeljalo do še ene ključne osebe v tej zgodbi: Eddieja, maskote skupine. Kot pojasnjuje menedžer skupine Rod Smallwood, je bil Eddie ustvarjen deloma zato, da bi uravnotežil sramežljivo in zadržano naravo Steva Harrisa. Eddie, ki se pojavlja na skoraj vseh naslovnicah albumov in singlov, je postal javni obraz skupine in njen mitološki alter ego. »Njegov razvoj skozi umetniško delo, ki ga je prvotno ustvaril Derek Riggs, odraža zgodovino same skupine. Ustvarili smo animirane sekvence, ki odražajo ikonično albumsko umetnost skupine Iron Maiden skozi leta, pri čemer smo Eddieja uporabili kot vizualnega vodnika skozi zgodbo Iron Maiden,« je še dejal režiser.

Film ponuja intimen vpogled. FOTO: John Mcmurtrie

Koncert na ljubljanskem stadionu leta 2007 FOTO: Ljubo Vukelič