»OHO je dokaz, da so se v Sloveniji tudi med socializmom dogajale stvari, ki so premikale meje. Ne samo v gospodarstvu, znanosti in športu, ampak tudi v umetnosti. Ohojevska kreativnost in subverzivnost sta inspirativni še danes, po več kot pol stoletja,« o navdihu za svoj celovečerni dokumentarni film o tem avantgardnem umetniškem gibanju pravi režiser Damjan Kozole. »Ta film ponuja edinstveno izkušnjo, da ohojevske projekte vidite na velikem platnu. Takšne priložnosti verjetno ne bo več,« je dejal. Film bo v sklopu projekta Naši filmi doma, ki ga Slovenski filmski center (SFC) v sodelovanju s Cankarjevim domom organizira od jeseni 2017, jutri ob 19. uri na ogled v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Na premieri bodo tudi filmska ekipa in člani skupine OHO.

Tudi člani skupine OHO bodo na premieri. FOTO: Walter De Maria
Vesna za posebne dosežke
Film je bil premierno prikazan v sklopu Evropske prestolnice kulture Nova Gorica konec junija v Vipavskem Križu. Svojo pot je začel tam, kjer se je ohojevska zgodba leta 1971 zaključila, v Vipavski dolini, pravijo v SFC. Mednarodno premiero je imel avgusta na 31. Sarajevskem filmskem festivalu, na 28. Festivalu slovenskega filma v Portorožu pa je prejel vesno za posebne dosežke. »Film slavi drznost in svobodo razmišljanja izven uveljavljenih okvirjev. Ponuja poglobljen vpogled v pomemben del slovenske umetniške zgodovine in hkrati služi kot navdih za sodobne in prihodnje generacije ustvarjalcev, kjer meje med mogočim in nemogočim postanejo poligon za umetniško izražanje,« je v obrazložitvi zapisala žirija.
1971. JE SKUPINA prenehala obstajati.
Avantgardno umetniško gibanje, znano kot Skupina OHO, ki je delovalo med letoma 1965 in 1971 in ki še danes navdihuje številne umetnike, velja za enega najzanimivejših, najkompleksnejših in najpomembnejših primerov povojne avantgardne umetnosti v srednji in vzhodni Evropi, izpostavlja SFC. »Bili so med prvimi iz vzhodne Evrope, ki so razstavljali v newyorškem Muzeju moderne umetnosti MOMA. Po tem velikem uspehu je leta 1971 skupina prenehala obstajati,« smo izvedeli.

OHO je dokaz, da so se v Sloveniji tudi med socializmom dogajale stvari, ki so premikale meje. FOTO: Arhiv Sfc
OHO ni bil le umetniški kolektiv, temveč izjemen kulturni pojav, ki se je z vidnim in nematerialnim ukvarjal skozi umetnost, filozofijo, sociologijo in znanost ter zagovarjal sobivanje z zemljo in naravo. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so že postavljali pomembna vprašanja o antropocentrizmu, ekologiji in ekonomiji umetnosti. Po skupini se imenuje tudi osrednja nacionalna nagrada za mlade vizualne umetnike v Sloveniji.
Bili so med prvimi iz vzhodne Evrope, ki so razstavljali v newyorškem Muzeju moderne umetnosti MOMA.
»Dokumentarni film o gibanju in skupini OHO režiserja Damjana Kozoleta, bogat z doslej še nevidenim gradivom, prvič celovito predstavi ta navdihujoči fenomen prepletanja umetnosti in življenja ter hkrati raziskuje, kaj nam lahko njihove ideje ponudijo za današnji čas,« poudarja SFC. Scenarij za film so napisali Urška Jurman, Damjan Kozole in Matic Drakulić, za glasbo je poskrbel Laibach. V filmu sodelujejo Marko Pogačnik, Iztok Geister, Naško Križnar, Milenko Matanovič, David Nez, Matjaž Hanžek, Marika Pogačnik, Marina Abramović, Biljana Tomić, Tomaž Brejc in Ješa Denegri. Nastal je s finančno podporo SFC.
»Te dni bo film na ogled tudi na Festivalu avtorskega filma v Srbiji, slovensko občinstvo pa si ga bo po premieri lahko od 29. novembra ogledalo na projekcijah v Slovenski kinoteki,« vabi SFC.