Prismojeni profesorji bluesa ob izidu novega albuma Walk This Road Alone vztrajajo pri pristopu, ki jih zaznamuje že vrsto let – glasbo razumejo kot neposreden odraz časa in odnosov znotraj skupine. »Za vsak album si želimo, da odseva obdobje, v katerem smo kot posamezniki in kot bend,« pravijo. Album je v celoti v angleščini, kar je bila zavestna odločitev. »Angleščina nam daje širši izrazni prostor. Nekaterih občutkov in misli v teh kompleksnih časih preprosto nismo znali ubesediti v slovenščini.« Naslovna skladba, ki je bila tudi prva posneta, nosi osrednjo idejo albuma. »Gre za balado o prijateljstvu in teži sveta, ki jo moraš včasih nositi sam.«
Album nastajal pet let
Ideje so nastajale postopoma, brez časovnega pritiska, pogosto so se tudi spreminjale. »Nismo hiteli. Pomembno nam je bilo, da ostanemo prijatelji in ne postanemo samo neka 'firma', ki proizvaja produkt.« Pomemben del ustvarjalnega procesa so bila tudi razhajanja znotraj skupine. »Nekateri bi stvari hitro zaključili, drugi bi jih brusili do zadnjega detajla. Ta razlika je lahko naporna, ampak ravno iz tega trenja nastanejo zanimive rešitve.«
Vedno pride vikend, ki ti podre še tako zdrav ritem.
To potrjuje tudi ena izmed anekdot s snemanja. »En dan smo snemali samo vzorec, da dobimo občutek, kako pesem zveni. Ta posnetek je bil na koncu najboljši.« Kljub tehničnim pomislekom so ga obdržali. »Ko se stvari tako sestavijo, temu rečemo The Take.« Druga zgodba je povezana s singlom Hit the Town, ki so ga posneli kar štirikrat. »Najprej smo mislili, da je bas razglašen, potem so bili problem bobni, nato pihala, na koncu še vokal.« Proces se je postopoma razširil v dvom o celotni skladbi. »Na neki točki smo imeli več verzij kot odgovorov in začeli smo sumiti, da gre bolj za našo kolektivno paranojo kot za dejanske težave.«

Pesem Hit the Town so posneli kar štirikrat. FOTO: PROMOCIJSKI MATERIAL
Pesmi večinoma nastajajo spontano, iz skupnega igranja. »Nekdo prinese idejo, jo spusti v prostor in potem nastane nekaj drugega.« Pri tem je ključna sposobnost prilagajanja. »V skupini se moraš naučiti spuščati. Ne more biti vse po tvoje.« Ob izidu albuma pripravljajo koncert v Kinu Šiška, ki bo 23. aprila ob 20.00. »Z nami bodo
Klemen Klemen,
Sandi Štor in
Ian Baumgartner,« pravijo. »Vseh se zelo veselimo, morda pa se zgodi še kakšno presenečenje.« Kreativno dinamiko v bendu ohranjajo z odprto komunikacijo. »Pomembno je, da si dovolimo biti iskreni drug do drugega in da ima vsak svoj glas.« Njihov vsakdan je prilagojen naravi dela. »Večinoma smo nočne ptice, še posebej
Aleš,« pravijo. »Njegov bioritem dela kroge, zato včasih sploh ne vemo, ali ga poklicati zjutraj ali ponoči.« Pozni koncerti in delo v studiu tako ostajajo stalnica, ki oblikuje njihov ustvarjalni ritem.