Šerbedžija o naši igralski legendi: »Pili smo najboljši cviček, Arnold pa me je naučil piti. Veliko piti«

V Hramu kulture v Selnici ob Dravi so premierno predstavili dokumentarni film Arnold o Arnoldu Tovorniku (1916–1976). Bil je dramski igralec, ki pa je po končani vojaški intendantski akademiji v Beogradu od leta 1938 služboval kot vojaški častnik v Mariboru. Med drugo svetovno vojno je bil v nemškem ujetništvu. Od leta 1947 je, razen v sezoni 1948/49, ko je nastopal v Banjaluki v Bosni in Hercegovini, igral v Drami SNG Maribor. Začel je z manjšimi, večinoma komičnimi vlogami, nato je oblikoval vedno zahtevnejše like. Postal je eden od prvakov mariborskega gledališča in eden najodličnejših slovenskih igralcev. Nastopal je tudi v filmih (med drugim Tistega lepega dne, Rdeče klasje, ldealist). Leta 1972 je prejel Borštnikov prstan. Umrl je štiri leta pozneje. 

»V vlogi kmečkega premetenca je bil enako uspešen kot v vlogi znanstvenika,« njegov lik povzema Roman Končar, igralec, filmski in televizijski producent. »Arnold Tovornik je bil torej igralec, ki je razumel človeka – njegove drobne slabosti, dostojanstvo, ironijo časa –, in ga znal prevesti v govorico odra, ki je hkrati domača in univerzalna. Znal je iz vsakdanjega izluščiti bistveno in smeh, ki ni bežal od resnice,« pravi Končar, ki se je podpisal pod filmsko upodobitev Tovornikovega lika.

Slovenski Pavle Vujisić!

Milena Zupančič je ena najbolj prepoznavnih slovenskih igralk. Tovornika, soigralca iz Idealista, je v dokumentarnem filmu orisala povsem preprosto. Kot postavnega silaka, priljudnega in humornega, pa tudi nežnega in krhkega. »Prizor, ko je kot duhovnik iz Blatnega dola nakladal gnoj na voz, te preprosto pusti brez besed. Ta prizor je pokazal njegovo igralsko veličino,« je opisala Zupančičeva. Dramatik Tone Partljič je poudaril, da je Selničan blestel v značajsko različnih vlogah, režiser Dušan Mlakar pa je v filmu spregovoril o tem, da je bil Arnold zares preprost človek in več kot odličen dramski igralec. Mlakar je iz rokava stresel anekdoto, kako so se nekoč na gledališčnih vajah pogovarjali o hrani in je Tovornik prav po kulinarično natančno opisoval korak za korakom, kako si za kosilo pripravlja piščanca, polnjenega s kostanjem, vse to pa po obroku poplakne s haložanom.

O Tovorniku v filmu med drugimi govorijo še Tone Kuntner, Vinko Šimek in Rade Šerbedžija. Šimek je spomnil na lik v selniškem narečju govorečega Purgatovega Štefa. Najširšemu občinstvu se je priljubil prav s tem radijskim likom, s katerim je veliko nastopal in razpravljal o človeških slabostih. Šimek meni, da je Tovornik s svojimi nastopi dejansko najbolj pripomogel k temu, da so prostor štajerskemu narečju začeli odstopati tudi na takratni Televiziji Ljubljana. Šerbedžija pa se je dotaknil sodelovanja s Tovornikom pri filmu Rdeče klasje. »Čas, ki smo ga preživeli na snemanju, je bil po svoje res naporen. Film smo snemali v bližini Ptuja pri družini Kekec. Še danes se spomnim, kako dober cviček smo pili. Ali bolje – pili smo najboljši cviček, Arnold pa me je naučil piti. Veliko piti,« je nasmejal zbrane v dvorani. Karizmatični balkanski igralec, pesnik in glasbenik si je drznil potegniti vzporednico. »Če smem. Arnold Tovornik je slovenski Pavle Vujisić!« Vujisić za mnoge v igralskem kanonu spada med najboljše igralce z območja nekdanje skupne države, kar smo jih kdaj videl na filmskem platnu. Aplavz in vzkliki navdušenja po odjavi dokumentarca tudi zaradi te izjave dolgo niso ponehali.

Ni delal razlik

Film Arnold je bil premierno predvajan v okviru 11. izvedbe Dnevov Arnolda Tovornika. V Hramu kulture v Selnici ob Dravi, ki se imenuje po tem nekdanjem gledališkem igralcu, rojenem prav v Selnici ob Dravi, so letošnjo edicijo dnevov začeli s predstavitvijo knjige Peter Ternovšek – življenje z gledališčem avtorja Marka Koširja. Kakor Tovornik tudi Ternovšek nima akademske izobrazbe. Tudi on je bil za svojo igro nagrajen z najvišjo nagrado v gledališču, Borštnikovim prstanom.

Košir je tudi avtor monografije o Arnoldu Tovorniku. Knjiga je izšla pred štirimi leti, o njej pa pravi, da igralec ni delal razlik med malimi in velikimi vlogami ter je prav zato bil velik človek. »Njegov lik krajane Selnice ob Dravi, Štajerce in druge navdušuje še danes,« je jasen avtor monografije. »Ko smo pred enajstimi leti zasnovali Dneve Arnolda Tovornika, smo si želeli ustvariti prostor, v katerem bi se lahko prepletali umetnost, kultura in njegova dediščina. Danes lahko s ponosom rečemo, da so dnevi postali nepogrešljivi del kulturnega dogajanja, ki vsako leto pritegne številne ustvarjalce in ljubitelje gledališča,« pa je ob robu premiere dokumentarca podčrtal Miha Kranjčević. Direktor Hrama kulture Arnolda Tovornika, v katerem je dvorana s 400 sedeži, je še poudaril, da pri sestavljanju programa običajno izhajajo iz ljudske kulture, iz katere je zrasel – prav Tovornik. Vlasta Krmelj, županja Selnice ob Dravi, je dodala, da če bi jih nekdanji gledališčnik in filmski akter morebiti ob 110. obletnici svojega rojstva nagovoril z odra, bi verjetno dodal kak hudomušen komentar, občinstvo pa bi se mu, kot vedno, z veseljem nasmejalo. »Nasmejal nas je, ganil, presenetil in predvsem ostal z nami. Njegove vloge živijo naprej, tako kot njegov duh,« je še rekla županja in med vrsticami pravzaprav povzela bistvo filma Arnold.