
Galerija

V intervjuju za Sunday Times je angleška igralka Kate Winslet govorila tudi o tem, da imajo mlada dekleta povsem napačno predstavo o tem, kaj je lepota. Petdesetletna igralka je povedala, da ima rada svoj obraz, ki se stara, in da ne razmišlja o lepotnih operacijah. Prepričana je, da je nekaj narobe s svetom, v katerem polnila in botoks uporabljajo že najstnice, prav tako nasprotuje različnim zdravilom za hujšanje.
Trendi, ki oglašujejo popolnost, po njenem mnenju ustvarjajo kulturni kaos in nesamozavest pri dekletih. Pravi, da njene prijateljice v srednjih letih še nikoli niso bile bolj lepe in samozavestne. »Lepota je nekaj živega, ranljivega in resničnega.« Spregovorila je tudi o svojih začetkih, ko so jo mnogi producenti in režiserji zavrnili, češ da je debela in da ni lepa, zato se je odločila, da bo o lepotnih standardih, ki veljajo v filmski industriji, spregovorila glasneje.

Čez nekaj dni bo na Netflixu premierno prikazan njen režiserski prvenec. Scenarij za celovečerec Goodbye June (Nasvidenje, June) je napisal njen 21-letni sin Joe Anders, čigar oče je režiser Sam Mendes. Ker sta tako mama kot oče zelo slavna, si je Joe, ki si v karieri želi samostojnosti, spremenil priimek in se tako distanciral od slavnih staršev. Igralka je tudi producentka filma in v njem nastopa. Zgodba se dogaja tik pred božično-novoletnim časom, ko se zdravstveno stanje matere – igra jo oskarjevka Helen Mirren – nenadoma poslabša. Četverica odraslih otrok, njun oče in ostali sorodniki se zberejo ob njeni postelji, da bi ji stali ob strani v teh negotovih trenutkih.
Čeprav je tema žalostna, je film mešanica bolečine, ljubezni, topline in družinskih napetosti. Kot pravi igralka, to ni le film o smrti, ampak o življenju, o tem, kar ostane, ko se soočimo z dejstvom, da bomo izgubili nekoga, ki ga imamo radi. Film je bil posnet z majhno ekipo in za malo denarja. Z zasedbo, ki vključuje močne igralke in igralce – Helen Mirren, Toni Collette, Andrea Riseborough, Johnny Flynn, Timothy Spall –, film obeta globino, toplino in resničnost ter gledalca vabi, da se pogleda v ogledalo in se vpraša: »Kaj je zate lepota? Kaj je zate življenje?«