Slovenija na beneškem filmskem odru: v tekmovalnem programu slovenska koprodukcija

Začel se je 83. beneški filmski festival, na katerem je zastopana tudi Slovenija. Slovenski film se namreč predstavlja v dveh programih, v tekmovalnem programu Obzorja (Orizzonti) in programu Venice Open – film o filmih. V Obzorjih je 19 filmov z vsega sveta, iz naše regije pa se je v program uvrstil Do konca dneva režiserke Jelene Maksimović, ki je nastal v srbsko-bolgarsko-slovensko-črnogorsko-hrvaško-nemški koprodukciji, sporoča Slovenski filmski center (SFC).

»Do konca dneva je že deseti film, pri katerem sodelujem in ki svojo mednarodno pot začenja na Beneškem filmskem festivalu, zato je ta skozi leta postal eden naših najpomembnejših festivalov za mednarodno promocijo in nadaljnjo svetovno distribucijo filmov. Projekt spremljam od zgodnje faze razvoja, zato ima v mojem producentskem opusu posebno mesto, še toliko bolj zaradi dejstva, da je Jelena naša stalna sodelavka,« je ob svetovni premieri povedal koproducent Miha Černec.

Vezi s slovenskim filmom

Jelena Maksimović je srbska režiserka, filmska montažerka in pedagoginja, ki je magistrirala na Fakulteti za dramske umetnosti v Beogradu, od leta 2015 pa poučuje na Fakulteti za medije in komunikacije v Beogradu. »Njena dela – tako v vlogi montažerke kot režiserke – so bila prikazana na pomembnih mednarodnih filmskih festivalih, za svoje delo kot montažerka je prejela številne nagrade. V Sloveniji so ji zaupali montažo pri več uspešnih filmih: Mama (2016), režija Vlado Škafar, Košarkar naj bo (2017), režija Boris Petković, Jaz sem Frenk (2019), režija Metod Pevec, Orkester (2021), režija Matevž Luzar, Skriti ljudje (2025), režija Miha Hočevar,« o njej zapiše SFC.

»Leta 2021 sem med vodenjem delavnice spoznala dekle z imenom Lena, katere prisotnost je v meni obudila žive spomine na moja najstniška leta. Prek nje sem dobila vpogled v to, kako bi danes morda razmišljala in kakšna bi bila moja mlajša različica. Prav ona je navdihnila izmišljeno protagonistko Do konca dneva. Med odraščanjem v Zemunu, delu Beograda, v senci togih moških norm, sem hrepenela po tem, da bi pobegnila iz vlog, ki so mi bile vsiljene. Prav ta občutek nelagodja, kljubovanje in želja po pobegu so gonilo te zgodbe. Film, ki združuje prvine melodrame, komedije, kriminalke in filma ceste, ustvarja eliptičen portret odraščanja, zaznamovan z mladostjo in uporom,« je povedala o svojem filmu. Zgodba se torej dogaja v Beogradu, ki je razdeljeno mesto. Med zasedenimi stavbami in ulicami, polnimi ljudi, se Lena bori za svet, za katerega verjame, da ga je možno spremeniti. Stefan, ki prihaja iz iste soseske, je razpet med življenjem, kakršnega si želi, in silami, ki ga vlečejo na nasprotno stran. Ko se srečata, drug v drugem prepoznata skupni nemir, ki ga nobeden od njiju ne zna povsem ubesediti.

Med šest filmov v programu Venice Open – film o filmih pa se je uvrstil film Perverznjakov vodič po utopijah režiserke Sophie Fiennes. Nastal je v koprodukciji Irska-Velika Britanija-Slovenija-Nizozemska-Norveška. V glavni vlogi nastopa Slavoj Žižek, ki nas vodi skozi pokrajine filmskih klasik, glasbe, družbenih omrežij, arhivov in spletnih oddaj. S presenetljivimi zasuki in obrati zarisuje utopične iluzije našega časa. Skozi absurdne zasuke nas zapelje v spoznanje lastne usode, da bi jo lahko spremenili. »Če bi nas nekega dne obiskali vesoljci in me po naključju vprašali: 'Ali nam lahko razložite, kaj je človeštvo?'« pravi Žižek, »jim ne bi odgovoril: 'pojdite naokoli in poglejte,' temveč: 'poglejte te in te filme, in razumeli nas boste.'« Vodič zaključuje dvajsetletno sodelovanje med Sophie Fiennes in Slavojem Žižkom ter dopolnjuje trilogijo, ki se je začela s Perverznjakovim vodičem po filmu (2006) in Perverznjakovim vodičem po ideologijah (2012), še izvemo.