Slovenski film Ne čakaj na maj: klasika, ki je osvojila srca gledalcev (FOTO)

Na ta veseli dan kulture, torej 3. decembra, ko se z odpiranjem vrat kulturnih ustanov tradicionalno spominjamo Prešernovega rojstva in se prepuščamo ugodju umetnosti, bo na spletni strani Baze slovenskih filmov na ogled slovenski film Ne čakaj na maj – klasika, ki je s toplino in humorjem osvojila srca gledalcev.

»Dostopen bo 24 ur, ne le v Sloveniji, temveč po vsem svetu. Film s svojo lahkotnostjo, glasbo in svežino prinaša nov veter v slovensko kinematografijo ter ohranja status ene najbolj priljubljenih klasik našega filma. Na ogled bo digitalno restavrirana kopija, ki jo je leta 2022 omogočila Slovenska kinoteka in je bila premierno prikazana na 25. Festivalu slovenskega filma v Portorožu,« sporoča Slovenski filmski center (SFC).

Nadaljevanje Vesne

Legendarno romantično komedijo je 1957. posnel František Čap kot nadaljevanje filma Vesna (1952), ki še danes velja za enega najbolj gledanih slovenskih filmov. To je prvi slovenski film s sodobnim videzom in hollywoodskim učinkom. Zgodba o simpatičnih zapletih dijakov, ki se pripravljajo na maturo in se vmes zaljubijo, je prevzela slovensko občinstvo, navajeno partizanskega filma ter bremen vojnih in kmečkih zgodb, poudarja SFC.

Vesna z Metko Gabrijelčič je v Jugoslavijo prinesla pomlad. »Mladina je s ceste bratstva in enotnosti prestopila k novi gradnji, plakatirala je svoje sobe z Metko Gabrijelčič, jo sanjala in se čez noč prelevila v filmske zvezde; jugoslovanske turneje so pokale po šivih. Tito, sicer podpornik revolucionarnih filmov, ji je navdušeno ploskal, gledalci pa so spoznali, da je lahko tudi umetniški film komercialno uspešen,« zapišejo o takratnem dogajanju.

Legendarni film bo na spletni strani dostopen 24 ur. FOTO: Arhiv Slovenske Kinoteke

Ne čudi torej, da je sledil še drugi del Vesne – Ne čakaj na maj. Dijaki Samo, Sandi, Krištof, profesorjeva hčerka Vesna in Hiperbola so v tem filmu že študenti. Med zimskimi počitnicami se odpravijo v gorski hotel, kjer ne manjka zapletov, glasbe, letalskih podvigov, fantov, ki padajo z neba, Vesninega ljubosumja in kasnejših nesporazumov o njeni domnevni nosečnosti.

»Čap se je zavedal pomembnosti tekoče filmske govorice, ki zna še tako preprosto zgodbo prikazati na intriganten način. Pri njem je klapa padla šele po natančno izdelani snemalni knjigi, ki ni smela dišati po gledališki predstavi. Kader ni bil nikoli omejen tako, da ne bi čutil tistega, kar je zunaj njega,« še izvemo. Like je zato oblikoval glede na njihov socialni izvor, poklicne igralce (Stane Sever, Metka Bučar) je zasedel le za starejše vloge, dijake pa je poiskal med bleščečimi naturščiki, ki jih je na poskusnih snemanjih dobesedno »rentgeniziral,« še pravijo.

Naslov filma je tudi naslov pesmi Ne čakaj na maj. FOTO: Arhiv Slovenske Kinoteke

Naslov filma je sicer tudi naslov pesmi Ne čakaj na maj, ki jo je za film uglasbil Borut Lesjak, avtor besedila pa je Frane Milčinski, ki tudi nastopa v filmu. Izvaja jo izvrstna Olga Bedjanič, simpatična in duhovita Hiperbola, spremlja pa jo jazzovsko navdihnjen Krištof z zasanjanim igranjem na violino.

Čeprav Čapa, kot poudarjajo na SFC, kolegi niso nikoli zares sprejeli medse, je ostal pri nas in posnel kopico dobrih filmov, denimo Kruh in sol z Marcellom Mastroiannijem, izjemno vojno dramo o etičnih dilemah Trenutke odločitve, akcijsko komedijo Naš avto, vohunski film X-25 javlja, itd. »Še posebno pa je pomemben kot avtor obrtniško brezhibnih filmov, ki so v našo kinematografijo vnesli nove tehnične standarde in izrazne kvalitete,« sklene SFC.