V Poletnem gledališču Studenec so v soboto pripravili premiero domače gledališke predstave, ki je osrednji dogodek 25. kulturnega poletnega festivala v izvedbi Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan. Letos se je režiser in avtor priredbe Alojz Stražar odločil za ljudsko igro s petjem Gregorja Žerjava Črna žena.
To je zgodba o ljubezni, prvinskosti in zvestobi, doslej pa je bila uprizorjena že dvakrat, nazadnje leta 1995. Trideset let pozneje je nekoliko posodobljena spet zaživela na odru studenškega gledališča.

V vlogi Nigane nastopa Jerica Steklasa.
V glavnih vlogah nastopajo Gregor Ravnik, Jerica Steklasa, Katarina Zorec, Nejc Ložar, Špela Prenar, Marjan Bunič, Pia Brodnik in drugi. Za glasbo je poskrbel Slavko Avsenik ml., besedila pesmi pa je napisal Bernard Miklavc. V predstavi nastopa več kot 40 igralcev, pevcev in statistov, zbor pa sestavljajo okoliški pevci in člani Komornega pevskega zbora Šutna iz Kamnika. V živo igra Komorni ansambel Poletnega gledališča Studenec.
16. avgusta bodo izvedli sklepno predstavo.
Vsebina Črne žene je privlačna
»Črno ženo uprizarjamo že tretjič,« je povedal avtor priredbe in režiser Alojz Stražar. »Bil sem še zelo mlad, ko sem igro prvič pripravil za oder. Že takrat smo s Črno ženo poželi veliko uspeha. Všeč so mi ciganski elementi, na primer ciganski tabor in plesi. Tokrat imamo izvrstne igralce in pevce, Slavko Avsenik ml. pa je napisal odlično glasbo.«
Vsebina Črne žene je privlačna. »Skozi okno je bilo videti prikazen, črno, zamorsko obličje, na katerem so bile začrtane nežne, nenavadno pravilne poteze. Tudi njene oči so bile ogljeno črne, toda iz njih je žarel čuden zelenkast ogenj, kakor žari ponoči iz mačjih oči,« pripoveduje zgodba o črni ženi Nigani, ki jo je po priljubljeni povesti tirolskega pisatelja Reimmichla Die schwarze Frau leta 1910 prevedel Gregor Žerjav.

Gregor Ravnik v vlogi Franceta Bregarja z drugo ženo Zalko, ki jo igra Katarina Zorec.

Rajko Majdič (levo) in Marjan Bunič sta stalna sodelavca studenškega gledališča.
»Lepota, zapeljivost in hkrati neukrotljiva nestanovitnost ciganske princese so tako pomemben del njene osebnosti, da postavnega in zalega možaka zlahka očara, ne more pa z njim živeti. Pred več sto leti na Gorenjskem pri Bregarju v družbi vaščanov pogovor nanese na novico, da v tamkajšnjih krajih straši črna žena: Hribar onkraj Save jo je videl kot belo prikazen, Pušavec jo je zagledal, ko je stala nad prepadom in jokala, nato pa zbežala v gozd … Primož trdi, da je bila na gregorjevo na Savskem mostu, Jerman jo je videl ob znamenju. Krošnjar Šteficelj meni, da jim bog pošilja znamenje, kadar kaj grozi, najsi bo Turek, kmečki upor ali kaj drugega.« Toliko za pokušino o Črni ženi. Razplet igre, zgodbe o ljubezni, prvinskosti in zvestobi, boste lahko dočakali na eni od predstav, saj bodo Črno ženo ponovili še devetkrat, in sicer bosta dve predstavi konec julija, ostale pa vse do 16. avgusta.

Ciganski tabor
V naslovni vlogi črne žene Nigane nastopa sopranistka Jerica Steklasa, ki sicer živi in ustvarja na Dunaju: »Že kot otrok sem obiskovala predstave v Poletnem gledališču Studenec, to pa je bil vedno zelo poseben dogodek. Zelo sem se razveselila povabila, da lahko nastopam na velikem studenškem odru. Hkrati pa sem se vprašala, kako bom odigrala naslovno vlogo, kajti Nigana je zelo neposredna in strastna, pove torej, kar misli. Razmišljala sem, kako bom črno ženo približala ljudem, da jo bodo vseeno začutili in da bodo videli, od kod izhaja.«
Zadnja leta nosilec glavnih vlog
V drugi ženski vlogi kot Bregarjeva druga žena Zalka nastopa Katarina Zorec, ki je povedala, da je to zanjo dobrodošla priložnost, saj je na začetku svoje kariere. »Priprava same vloge je proces, ki ga ješ po koščkih,« pravi Katarina. »Vloga Zalke mi je zelo všeč, tako da sem prepričana, da smo ustvarili nekaj zelo lepega. Vesela sem, da sem se hitro znašla in uspešno upravičila povabilo režiserja Alojza Stražarja.«

Črna žena je zgodba o ljubezni, prvinskosti in zvestobi.
Gregor Ravnik je zadnja leta nosilec glavnih vlog v Poletnem gledališču Studenec, v Črni ženi pa igra posestnika Franceta Bregarja: »Že kar nekaj let sodelujem v predstavah studenškega gledališča, kar mi prinaša veliko veselja. Čeprav imam veliko obveznosti, si poskušam čas organizirati tako, da smo bili z ekipo kar se da učinkoviti pri vajah, predvsem pa je pomembno, da predstave lepo tečejo. Zdi se mi, da smo se na Studencu lepo ujeli in dobro sodelujemo. Predvsem je pomembno, da se z ekipo dobro razumeš, saj je energija na odru potem toliko močnejša.«
Všeč so mi ciganski elementi, na primer ciganski tabor in plesi.