Svetovna premiera filma o najslabšem avtomobilu v zgodovini

V kolektivnem spominu prebivalcev nekdanje države Jugoslavije je tudi nekaj legendarnih avtov. Eden prvih najbolj dostopnih je bil zastava 750 ali fičo, med neuničljiva vozila se je uvrstil Volkswagnov golf dvojka, podobno pa velja za renault 4, ki so ga ljubkovalno poimenovali katrca. Med legende se je uvrstil tudi jugo 45, majhen in cenovno dostopen avtomobil, ki so ga naredili jugoslovanski inženirji in dizajnerji v jugoslovanskem podjetju Zastava Automobili v Kragujevcu v Srbiji. Z avtomobilom, ki so ga izdelovali med letoma 1980 in 2008, so želeli zamenjati legendarnega fička. Toda v ZDA so ga razglasili za najslabši avtomobil v zgodovini. Hollywood se je iz njega odkrito norčeval.

In to zgodbo, seveda na svoj način, pripovedujeta Filip Grujić in Aleksa Borković v filmu Jugo gre v Ameriko, ki so ga te dni premierno predstavili na Danskem. Trije mladi prijatelji iz Beograda se z jugom – kultnim ostankom avtomobila iz 80. let prejšnjega stoletja – peljejo čez Ameriko, to je iz New Yorka v Los Angeles. Gre za, kot so zapisali na strani festivala, »dokumentarno komedijo in potovanje z veliko nepričakovanimi srečanji«. Potovanje se začne v Baltimoru, kjer so leta 1985 z ladje izkrcali prve ameriške juge. Takrat so jih v Kragujevcu izdelovali že štiri leta. Izvažati so jih začeli na pobudo ameriškega podjetnika jugoslovanskih korenin Miroslava Kefurta, posel pa je stekel v sodelovanju z Malcolmom Bricklinom, ki je prej že uvažal fiate in je bil prvi, ki je na ameriški trg pripeljal subaru. Bricklin je verjel, da bi lahko jugo, ki se je v ZDA prodajal za 4000 dolarjev, postal standardni študentski avto ali pa drugi avto v družini z nižjimi prihodki.

Bil je ponos jugoslovanske avtomobilske industrije.

Zastava je na avtomobilih, ki so jih izvažali v ZDA, uvedla kup novosti: od pasov za privezovanje, elektronskega vbrizgavanja, centralne ključavnice, naredili so celo kabriolet različico. Na začetku je kazalo, da bo to zgodba o uspehu. Ko so juga predstavili na sejmu v Los Angelesu, so jim namenili celo naslovnice v LA Timesu in New York Timesu. Jugo je pritegnil pozornost, saj je bil velika posebnost in takrat najcenejši avto, ki ga je bilo mogoče kupiti v ZDA. Že kmalu po predstavitvi pa so se pojavili problemi z ekologijo, poleg tega so ocenjevalci menili, da je jugo počasen, grd in glasen.

Filmsko potovanje s črnim jugom

Avto se je začel pojavljati tudi v hollywoodskih filmih, a le zato, da so se iz njega norčevali. Dokončno so njegovo usodo zapečatili študentje newyorške fakultete za dizajn, ki so dobili nalogo, da iz juga naredijo nekaj koristnega – nekdo ga je spremenil v telefonsko govorilnico … Juga so v ZDA nehali izvažati leta 1992.

Za film Jugo gre v Ameriko so v mestecu Chambersburg v Pensilvaniji našli veliko posebnost: črnega juga. Potem so med vožnjo po Ameriki iskali ljudi, ki so povezani s tem avtom: od lastnika garaže, zbiralca jugov, ki jih ima v 10 barvah, do dveh bosanskih mehanikov, ki sta se specializirala za njegova popravila. V filmu nastopita tudi Malcolm Bricklin in Jason Vuic, ki je napisal knjigo Vzpon in padec najslabšega avtomobila v zgodovini. V njej opozarja, da je jugo takrat vstopil na verjetno enega najbolj tekmovalnih trgov na svetu. V ZDA ni uspelo niti Fiatu, Peugeotu in Suzukiju, opozarja Vuic. Dodaten problem je bil verjetno tudi v tem, da je Zastava od leta 1985 prodajala en in isti avto, ki so ga izboljševali v detajlih, niso pa ga redizajnirali ali temeljito posodobili. Po prvem uspehu niso ponudili nič novega.

Filmsko potovanje s črnim jugom se konča v Los Angelesu, kamor so se pripeljali po 47 dneh. V tem času so morali ta legendarni avto trikrat servisirati, a so ga pripeljali na kraj, kjer je v bistvu filmska industrija zapečatila njegovo usodo za vedno, ko ga je razglasila za najslabši avtomobil v zgodovini.