Ta slovenski band je eksplodiral na stara leta

Če bi kdo jeseni 2020 v Piranu naletel na dva možakarja z akustičnima kitarama, verjetno ne bi pomislil, da gre za zametek ene najbolj zanimivih primorskih rock zgodb zadnjih let. Rock vlak, ki je takrat speljal iz Pirana, se imenuje Piran Express. Darko Ravnikar - Dare in Gianni Collori sta sprva igrala brez velikih načrtov. Samo glasba, stari rock komadi iz 60. in 70. let, nekaj nostalgije in veliko duše. A zgodba je hitro zavila v drugo smer. Takrat še nista vedela, da se prav tam rojeva nekaj, kar bo kasneje dobilo ime, težo in, kar je najpomembneje, dušo. To ni zgodba o mladih fantih, ki bi sanjali o slavi. To je zgodba o moških, ki so jih že skoraj odpisali. O starih mačkih, ki jih je življenje najprej peljalo drugam, potem pa skoraj po naključju vrnilo tja, kjer jih je čakala – glasba.

Človek iz ozadja

Dare ni tipični rocker. Večino življenja je preživel v marketingu, vodil projekte in gradil zgodbe za druge. A nekje vmes so ostajali njegove pesmi, zapiski, občutki. Ko je z Giannijem začel igrati stare rock klasike iz šestdesetih in sedemdesetih, je bila to bolj terapija kot ambicija. Malo pobega, malo dokazovanja samemu sebi, da še zmore. Glasbena pot Giannija Collorija pa je precej daljša. Prav to mu daje status starega mačka, ki ga danes čutiš v vsaki noti Piran Expressa. Ni tip glasbenika, ki bi iskal žaromete. Prej obratno. Dolga leta je bil človek v ozadju, a vedno tam, kjer se je delala prava muzika.

Konec 60. let je bil povezan z legendarno primorsko zasedbo Faraoni. Biti del tiste scene, ki je soustvarjala jugoslovanski pop in rock, pomeni biti zraven v času, ko se je glasba tukaj šele zares oblikovala. Igral je v različnih zasedbah doma in v tujini, nabiral izkušnje na evropskih odrih. Je klasičen kitarist z občutkom za rock in blues tradicijo, a tudi človek zvoka. Tisti, ki razume, kako mora glasba zveneti in ne samo, kako jo igrati. Njegova kitara ni razkazovanje. Je podlaga, atmosfera, dialog z vokalom. Ni v ospredju, a brez njega se vse sesuje. Je kretničar Piran Expressa, ki drži smer, kadar vlak malo zanese. Dolga leta deluje tudi kot tehnična in zvočna opora drugim. Tako je skrbel za zvok skupine Hornets, kjer sta se z Daretom tudi spoznala. Pomembno vlogo je odigral tudi producent Denis Horvat, ki ni le snemal, ampak tudi verjel. In ko nekdo verjame v tvojo glasbo bolj kot ti sam, se začne zgodba premikati hitreje. Duo se je spomladi 2022 preimenoval v Piran Express in povabil k sodelovanju še druge glasbenike. Najprej se je pridružil basist Andrej Žibert, ki ga je kasneje zamenjal Ivo Vollmeier, nato je prišel bobnar Boris Šik in kot zadnji piranska glasbena legenda, klaviaturist Aleš Lavrič.

Bobnarjevo slovo

Izkušeni glasbeniki so se jasno odločili igrati avtorsko glasbo z družbeno angažiranimi besedili. Z dolgoletnimi izkušnjami in predanostjo ustvarjanju danes prepletajo različne žanre od popa do bluesa in alternativnega rocka. In potem se zgodi tisto, kar se vedno zgodi prehitro. Od letošnjega marca Borisa Šika ni več. V takih trenutkih se bend zlomi. Ali pa se na novo sestavi. Pri Piran Expressu se je zgodilo oboje. Ko je Dare zapisal, da bend ne bo več to, kar je bil, ni pretiraval. Takšne izgube ne nadomestiš. Lahko pa greš naprej. Ne zaradi publike. Ne zaradi albuma. Ampak zaradi človeka, ki ga ni več.

In so šli naprej. Nekaj dni po slovesu od Borisa Šika se je na večeru na Belem Križu zgodilo nekaj posebnega. Ni bil velik koncert. Ni bilo spektakla. Bila pa je energija, ki jo začutiš samo enkrat. Novo moč so prvič začutili z novim bobnarjem Devidom Bizjakom. Dare pravi, da je bil večer tako dober, da bi lahko igrali tudi na največjem odru. Njihov prvi album, izdan leta 2023, ni bil naključje. Bil je rezultat eksplozije, ki se je kuhala dolgo. Enajst pesmi, več singlov, zgodbe o Piranu in, kot pravi Dare: »Na stara leta smo eksplodirali.«