
Galerija

Ženska po imenu Milena, katere življenjska zgodba je postala navdih za legendarno uspešnico nekdanje jugoslovanske glasbene scene »Moja Milena« skupine Novi fosili, je umrla, poroča Telegraf. Skorajda ni človeka iz starejših generacij, ki ne bi poznal besedila te pesmi, a le malokdo ve, da je posvečena prav Mileni iz Negotina. Glasbenik Novih fosilov Rajko Dujmić jo je srečal ob morju v Herceg Novem. Kot je nekoč povedal, je njun pogovor trajal vso noč: »Sedel sem z njo vso noč, moja generacija, in se neprestano pogovarjala do zgodnjih jutranjih ur. Bila je socialna delavka v Negotinu. Rekel sem, da se bo to končalo s pesmijo. Ni mi verjela, mislila je, da to govorim vsaki punci. A rekel sem ji, da se bova razšla in da se morda nikoli več ne bova videla, vendar bo videla, da nikoli ne lažem.«
Njuno srečanje se je nadaljevalo na koncertu v Negotinu v okviru turneje »Milena Generacija«. Dujmić se je spomnil trenutka, ko jo je znova srečal: »Pristopil je varnostnik in mi rekel, da me išče ženska z dvema otrokoma in možem. Bila je moja Milena. Ko me je videla, je začela jokati in rekla, da ne more verjeti, da je kaj takega mogoče. Takrat sem ji rekel, da človek drži besedo, bik pa za rogove.«
Pesem je bila objavljena leta 1983 na albumu Poslije svega. Besedilo je napisal Zrinko Tutić, glasbo in aranžma pa zdaj že pokojni Dujmić. Od takrat je pesem postala brezčasna, prepoznavna generacijam, in velja za klasiko jugoslovanske glasbene scene.