V slabih dveh tednih dobra milijarda dobička za nadaljevanje Avatarja

V dveh tednih predvajanja doseči in preseči magični mejnik milijarde ameriških dolarjev v kinoblagajnah je dosežek, s kakršnim se je lahko pohvalila le peterica filmov.

Tej ultraelitni skupinici pa se je po božičnih praznikih pridružilo še nadaljevanje znanstvenofantastičnega spektakla Avatar, ki je po 12 dneh v kinodvoranah že zaslužil 1,029 milijarde ameriških zelencev. Filmska poslastica Jamesa Camerona je torej na odlični poti, da se umesti med najbolj dobičkonosne filme vseh časov. To pa je po režiserjevih besedah tudi edina rešitev, da Avatar: Pot vode v bilancah filmskega studia ne bo zapisan kot finančni polom zaradi skrajno drage produkcije.

James Cameron danes ne želi poveličevati orožja, kot je to z obilo strelske akcije storil pri Terminatorju.

Po 13 letih čakanja je premiero doživel komaj sredi decembra, pa vendar se je že hitro povzpel med največje filmske magnete lanskega leta in tudi pandemskega obdobja na sploh. Največji lanski zaslužkar je bilo sicer nadaljevanje Top Guna s skoraj milijardo in pol zaslužka od poletne premiere, ki pa mu nato že sledi Avatar, ki je z drugega mesta izrinil Jurski park: Prevlada z nekaj tisočaki več od milijarde.

Ta sveta filmska trojica pa so tudi tisti filmi, ki so v popandemskem obdobju dosegli milijardni dobiček, kar je v tem obdobju uspelo le še stripovski uspešnici Spider-Man: Daleč od doma. Sicer pa so med najbolj dobičkonosnimi filmi minulega leta še Doktor Strange v Multivesolju norosti, najnovejši Minioni, nadaljevanje Črnega panterja ter najnovejša filma o Batmanu in Thoru.

Avatar: Pot vode se najdaljšim filmom v zgodovini sicer tudi približa ne – ta naziv pripada bangladeškemu Amra Ekta Cinema Banabo z več kot 21 urami –, vseeno pa s tremi urami in 10 minutami ni za tiste, ki ne morejo dolgo sedeti na enem mestu. Zlahka pa bi bil še daljši, ko bi ga Cameron pustil v prvotni različici. Toda na koncu se je filmar odločil, da sam izreže za okrog deset minut prizorov nasilja s strelnim orožjem, česar je po njegovi oceni v ameriških filmih preveč. »Konflikt seveda mora biti. Nasilje in akcija sta ena in ista zadeva. To je dilema za vsakega akcijskega filmarja in vem, da sam spadam v to kategorijo,« je dejal režiser.

»Če zdaj pogledam nekatere filme, ki sem jih že posnel, ne vem, ali bi se jih lotil tudi danes. Ne vem, ali želim v današnjem svetu poveličevati orožje, kot sem to pred desetletji delal pri, denimo, Terminatorju.«