V službi palica, v prostem času žoga

Alfonso Scarano je sloviti dirigent, eden največjih sodobnih maestrov na svetu. S tajskim filharmoničnim orkestrom danes prihaja v Cankarjev dom v Ljubljani. Že peto sezono dirigira tajskim glasbenikom, taktirko vihti v še nekaj drugih orkestrih. Nemalo jih pravi, da je unikaten, ni jih menda veliko, ki bi vodili toliko orkestrov toliko različnih zvrsti in repertoarjev. Je resen, strog in profesionalen. Veliko zahteva od sebe in enako pričakuje od drugih.

Za Slovenske novice smo ga imeli priložnost spoznati tudi v drugačni luči. Brez nepogrešljive dirigentske palice. Zanj sicer velja prepričanje, da se od nje zlepa ne loči, a ni tako. Resda je veliko na poti na turnejah, a kot vsakdo mora tudi on kdaj pa kdaj preprosto odložiti svojo službo. Resni maestro se je v pogovoru pokazal za ne prav molčečega, rad se pošali in nasmeji. Glasba in dirigiranje sta njegovo poslanstvo, poklic in služba, a pozna tudi druge strasti.

Navija tudi v živo

Največja je tista, ki jo sicer označujejo kot najpomembnejšo postransko stvar na svetu, seveda, nogomet. Scarano ga naravnost obožuje. Kot rojeni Italijan ima calcio kajpak že v krvi. Navdušenje nad igro in navijaštvo imajo tudi v družini. Ljubitelj nogometnih zelenic ni le on, ampak tudi oba sinova in, če smo prav razumeli, tudi žena! »S sinovoma se veliko pogovarjamo o nogometu. Tudi onadva sta navijača in ga igrata. In včasih so te naše debate res nekaj, v kar povsem padeš. Ni nujno, da vsi trije vedno mislimo enako, sta pa oba že tako velika, da imata svoje mnenje.« Le predstavljamo si lahko, kaj bi bilo, če bi vsak od njih imel svoj najljubši klub. Na srečo vsi trije navijajo za istega, in sicer Inter Milano.

Maestro, čeprav veliko potuje po svetu, nogometa ne gleda zgolj po televiziji, zelo rad gre tudi na tekme. »Kadar utegnem, si z največjim užitkom vzamem čas za obisk tekem v živo na stadionu in navijam kot vsi drugi. Najraje grem na milanski stadion.« V severni Italiji južnjak z družino tudi stanuje.

Žoga v hotelu

Doma imajo tudi zbirko različnih stvari o nogometu. Zanimivo se ni nikdar odločil za profesionalno nogometno kariero, saj je prevladala glasba. Zato pa je oboje združil. Žogo namreč brcajo tudi z orkestrom. Na turnejah ostajajo v hotelih in ne pohajkujejo naokoli. »Pogosto mi v orkestru rečejo maestro, odigrajmo eno tekmo. In seveda gremo.« Pri delu je resen in profesionalen, velja za strogega, pri nogometu pa je drugače. Čeprav so sodelavci, se ne pustijo drug drugemu in vsaka stran želi zmagati. Poleg sprostitve in druženja je nogomet zanj pomemben še zaradi ene stvari. »Prav zaradi tega smo se s člani orkestra še bolj in še hitreje zbližali.«

V Cankarjevem domu sicer ne bo igral nogometa, obljublja pa vrhunski koncert, poslastico za vse ljubitelje filharmoničnih orkestrov.