V zadnjem hipu je vzljubil življenje

Nekateri dozorijo in odrastejo že zgodaj, mnogokrat ker jih k temu prisilijo okoliščine. Drugi nikdar povsem ne odrastejo. Ali pa potrebujejo mnogo več časa kot večina, da spoznajo, da je napočil čas, da se vendar postavijo na svoje noge. Za to pa pogosto potrebujejo streznitveni šok, morebiti celo v obliki jetniških rešetk. »To je bila zame točka resničnega preobrata. Spoznal sem, da sem na poti samouničenja in da je napočil zadnji trenutek, da se spremenim in odrastem,« je malce pred dopolnjenim 45. letom sprevidel Josh Brolin, ko je novo leto pričakal kar v celici zapora.

{embed_facebook}//www.facebook.com/plugins/likebox.php?href=https%3A%2F%2Fwww.facebook.com%2FBulvarSlovenskeNovice&width=292&height=258&show_faces=true&colorscheme=light&stream=false&show_border=false&header=false&appId=333405986784955{/embed_facebook}Marsikdo meni, da je odraščanje v bogastvu kot življenje, v katerem se cedita zgolj med in mleko. Uresničitev vsake želje je namreč na dosegu roke in vse je prineseno na zlatem pladnju. Če pa enačbi pridamo igralskega očeta Jamesa Brolina ter dejstvo, da pri 16 letih postane tvoja mačeha Barbra Streisand, s čimer tvoj vsakdanjik ožarjata malce hollywoodske slave in gibanje v krogih veljakov zabavne industrije, potem so privilegiji, razkošje in življenje na veliki nogi edino, kar poznaš. Toda Josh, ki je odraščal v divjih 80. letih, je kaj hitro sprevidel, da je vseeno, ali se rodiš z zlato žlico v ustih ali ne.

»Ali si bil otrok bogatih, malomarnih staršev ali pa otrok revnih, ki ti prav tako niso posvečali nič časa,« je dejal o svojem najstništvu, ko ga je potegnilo v tolpo mladostnikov s preveč časa in skušnjavami vse okoli. »Bilo smo mešanica zanemarjenih otrok, revnih in bogatih. A to so bila 80. leta v Santa Barbari in čas punk rocka, zaradi česar smo ne glede na socialni status vsi odraščali podobno. Ne prej ne pozneje nisem videl skupine, podobne naši,« je še dejal o prijateljih, ki so postopali naokoli pod imenom Cito Rats. In ki so morali vse poizkusiti skupaj. Tudi droge. »Z njimi sem poizkusil heroin. Kar zveni grozno, a takšna je bila resnica.« Četudi je imel srečo, da ga smrtonosni opoj nikdar ni povsem dobil v svoj primež in položil v prezgodnji grob, saj je bila meglica zadetosti zanj prazna in brezsmiselna. Tega pa ne more trditi za prijatelje, s katerimi so, da so se dokopali do denarja za malce omame, kradli avtomobile. »Večina fantov, s katerimi sem preživel najstništvo, je umrla. Kar 19 jih je umrlo zaradi heroina.«

Josh je bil nekdaj prepričan, da je treba poizkusiti prav vse. In danes še vedno meni, da pustolovščine vsekakor začinijo vsakdanjik, a se ne zaganja več brezglavo v vse. »Navsezadnje si tudi z malce domišljije lahko pričaraš marsikaj – in to je vsekakor bolj zdrava in manj samouničevalna pot.« Četudi je do tega spoznanja hodil več kot štiri desetletja, med katerimi je za sabo pustil en propadel zakon in se znašel tik pred vnovično ločitvijo, kar je verjetno dokončno prevesilo tehtnico. Ob seveda vztrajnem nagibanju steklenice, kar ga je na novoletni večer pred enim letom zaradi javne opitosti spravilo za zapahe. Da si ohladi razgreto kri. In očitno prvič resnično razmisli o svojem življenju.

»V moji glavi je začelo vrveti. Razmišljal sem o vsem, tudi o tistem, kar sem do tedaj potiskal v podzavest. Tudi o materi, ki sem jo v svojih 20. izgubil v prometni nesreči. Razmišljal sem, kako je to vplivalo name, saj se s tem nikdar nisem povsem sprijaznil, ker sem bil pravi mamin sinko,« se prelomnice spominja igralec. In čeprav se je že dober mesec pozneje znašel sredi ločitvenega postopka, saj sta z ženo Diane Lane spoznala, da za njun zakon ni več rešitve, je uvidel, da še ni prepozno za njega samega. Resnici je dokončno pogledal v oči in vkorakal v rehabilitacijsko kliniko. Da se reši odvisnosti od omamnih substanc in premaga notranje demone.