ZAGREB – Od minuli teden umrlega Arsena Dedića so se umetniki danes poslovili na komemoraciji v Zagrebu. Na komemoraciji legendarnemu kantavtorju in skladatelju v zagrebškem Hrvatskom glazbenom zavodu so prišli tudi Dedićeva vdova Gabi, otroka Sanda in Matija in številni ugledniki, ki so izrazili svojo najgloblje sožalje, poroča Jutarnji list. Poslovit so se prišli Jasna Zlokić, Zoran Predin, Radojka Šverko, Igor Mandić, Zlatan Stipišić Gibonni, Nikša Bratoš in mnogi drugi. Žaloval je tudi zagrebški župan Milan Bandić.
Slovesnost se je začela z Arsenovo pesmijo »Tvoje tijelo, moja kuća«, ki jo je odpela Lea Dekleva.
Antun Tomislav Šaban, glavni tajnik Hrvaškega društva skladateljev je dejal, da je Arsen najbolj ščitil dostojanstvo glasbe: »Tudi ko je gledal smrti v oči, je ustvarjal. Bil je največji, kar smo jih imeli.«
Igor Mandić ni želel govoriti, saj sta se z Arsenom dogovorila, da mu bo pel na pogrebu. Dejal je: »Vsi si prisvajajo Arsena. Umrl je zadnji človek, ki je lahko zedinil celo nekdanjo Jugoslavijo. Samo on je lahko zedinil celo regijo in to je njegova smrt naredila. Bil je čemernež, kot sem jaz. Ponosen je bil na svoje srbsko poreklo in hrvaško domovino, in to so mu zamerili, njegove korenine. Ni bil nikakršen ženski pevec, kot so govorili leta. Bil je filozof v haikujevski formi. Njegovi verzi so modrosti življenja. On je bil glasbeni Tin Ujević. Arsen je iz rokava stresal verze kot v Franciji Jacques Prevert. Vsi, ki so bili uniformirani, so mu šli na živce. Kot bi mu šli na živce tisti, ki danes govorijo o njem v stilu »moj Arsen mi je nekoč dejal«. Trenutni bolečini se ne pustimo, prijatelji. Za jok bo dovolj časa.«
Občutek žalosti in izgube je dolgoletni urednik Croatia Recordsa Siniša Škarica, ki je družini izrekel sožalje, strnil v besede: »Vsi smo v sorodu z njegovo glasbo in poezijo, po tistem, po čemer se loči od drugih, po čemer je bil velik. Pesnik v skladatelju in skladatelj v pesniku, kozmopolit par excellence, Arsen je bil vsestranski umetnik in predvsem intelektualec širokega spektra, ki je s svojim delom izkazoval celotni arsenal duha.«
Igralec Rade Šerbedžija je za konec zrecitiral verze iz Arsenove pesmi Brod s mojim imenom (Ladja z mojim imenom): »Naj ne nosi ulica mojega imena, dajte jo neki ladji. Naj ladja s tvojim imenom sidra nikoli ne spusti, naj pluje.«