Vrhunska mojstrovina poniknila z neznancem

Prestižna ustanova Weimarska klasika si je zaman prizadevala pridobiti februarja najdeni rokopis Ode radosti, zanosne romantične pesnitve, ki je od leta 2006 uradna himna Evropske unije. Na dvodnevni avkciji zgodovinskih rokopisov v švicarskem Baslu je za dragocene lističe vladalo izjemno zanimanje. Izklicna cena je znašala 150.000 švicarskih frankov, za pol milijona jih je kupil neznani telefonski ponudnik. Avtor ode, sloviti nemški klasik, Goethejev prijatelj, pesnik, filozof in zgodovinar, Friedrich Schiller (1759–1805) velja za enega najpomembnejših klasikov. Znan je bil tudi po tem, da je svoje rokopise po objavi uničil, zato je bila najdba rokopisa Ode radosti prava senzacija. Zakaj tega ni storil s pesnitvijo, ki jo je že povsem gluhi Beethoven na poziv filharmonične družbe iz Londona po pesnikovi smrti prelil v četrti stavek svoje Devete simfonije, ostaja uganka.

Zasoljeni orumeneli listi

Leta 1987 so na dražbi za skoraj tri milijone funtov prodali devet Mozartovih simfonij, ki so jih natisnili leta 1826, ko so še pomenile izjemen tiskarski podvig. Maja 2003 je londonska hiša Sotheby‘s za vrtoglavo vsoto (dobra dva milijona funtov oziroma tri milijone evrov) prodala s skladateljevimi korekturami in spremembami dopolnjeni čistopis partiture Beethovnove Devete simfonije. Skladba je bila vsebinski in oblikovni mejnik, v zadnjem stavku prvič sodelujejo štirje pevski solisti in velik mešani zbor, kar je bila novost v simfonični literaturi. Slabo desetletje pozneje so Schillerjevi lističi krepko presegli pričakovanja dražiteljev. Izvirnik skladbe hranijo v Berlinu, tekst pa je hotelo pridobiti združenje Weimarska klasika. Zaradi pomanjkanja denarja je sklad 14 dni pred dražbo pozval javnost k zbiranju sredstev, a je kljub temu zmanjkalo denarja, saj je bil anonimni telefonski dražitelj pripravljen ponuditi še več. Odo radosti so pred 10 leti vnesli v globalni register Spomin človeštva.

Zaklad priletne dame

Čudež v Baslu je dvakrat prepognjen in na treh straneh s peresom popisani list papirja iz leta 1785, ki ga je februarja letos prinesla priletna dama baselskemu antikvarju, ne da bi vedela, kakšen zaklad ponuja. Po naključju ga je našla pred 15 leti v skrivnem predalu pisalne mize pokojnega moža. Doslej so bili na dražbah prodani le trije pesnikovi rokopisi, patetična in umetniško ne prav izjemna (sam Schiller je menil, da ni dobra pesem!) Oda radosti pa je vsekakor izjemna zbirateljska trofeja. Že v času nastanka je navduševala zlasti študentska omizja, ob različnih melodijah so jo prepevali zbori, v svojem žal naivnem romantičnem sporočilu je sorodna naši Prešernovi Zdravljici. Z veliko patosa opisuje stari in nikoli uresničeni ideal enakopravnega človeštva, ki je povezano v harmonijo globalnega bratstva in prijateljstva. Oda je nastala na pobudo prostozidarjev lože Pri treh sabljah iz Dresdna. Pesnik jo je napisal v idilični vrtni hišici, ko je bil v hudih gmotnih težavah.