Za vlogo borke proti rasizmu se pogaja Muskova bivša FKA Twigs

Francoska produkcijska hiša Studiocanal po poročanju ameriške revije Variety pripravlja film o Josephine Baker. Vlogo plesne legende, borke proti rasizmu in kasnejše kvirovske ikone naj bi prevzela angleška glasbenica, igralka in pevka FKA Twigs, ki je v začetku leta izdala svoj novi album z naslovom Eusexua, s katerim je trenutno na turneji.

Francoski predsednik Emmanuel Macron jo je ob sprejemu v francoski hram slave 2021. označil za borko. FOTO: Sarah Meyssonnier/Reuters

Variety, ki se sklicuje na francoski filmski medij Satellifacts, je poročal, da se 37-letna angleška glasbenica pogaja za vlogo. Po navedbah vira bo koproducent biografskega filma produkcijska hiša Studiocanal. Film naj bi režirala Francozinja Maimouna Doucoure, ki se podpisuje tudi pod svoj režiserki prvenec, najstniško dramo Mignonnes z angleškim naslovom Cuties.

Snemanju biografskega filma sta po pisanju Varietyja pritrdila sinova Josephine Baker, Jean-Claude Bouillon Baker in Brian Bouillon Baker, ter tudi mavrična družina, kot je Bakerjeva poimenovala skupino svojih številnih posvojenih otrok.

Revščina in rasizem

Josephine Baker se je rodila kot Freda Josephine McDonald 3. junija 1906 v St. Louisu v ameriški zvezni državi Misuri. Njeno otroštvo sta zaznamovala revščina in rasizem. Zoperstavila se jima je s plesom in petjem ter humorjem. Ko je sredi 20. let minulega stoletja emigrirala v Pariz, je bila prvič v življenju deležna priznanja za svoje delo. Postala je zvezda, »kraljica divjega plesa«, ki ji je svetovno prepoznavnost prinesel ples v krilu iz banan. Postala je ikona generacije, ki se je želela osvoboditi spon kolonializma.

Ko se je leta 1937 poročila z judovskim industrialcem Jeanom Lionom, je prevzela francosko državljanstvo. Ob začetku druge svetovne vojne se je dejavno pridružila francoskemu odporniškemu gibanju. Svoj sloves in svobodo potovanja je izkoristila za prenašanje tajnih sporočil.

Po koncu druge svetovne vojne se je Bakerjeva vedno bolj usmerila v boj proti rasizmu in diskriminaciji. Na zgodovinskem pohodu na Washington leta 1963 je spregovorila v uniformi francoskega odporniškega gibanja. Bila je edina ženska, ki je spregovorila pred Martinom Luthrom Kingom in njegovim znamenitim govorom Imam sanje. Njen govor je bil strasten krik proti krivici, ko je med drugim izrekla besede: »Prestopila sem pragove kraljevskih palač in predsedniških domovanj, v Ameriki pa niti v hotelu nisem smela spiti kave.«

Odkrito in samozavestno je bilo tudi njeno življenje – ljubila je tako moške kot ženske ter posvojila 12 otrok različnega rodu in veroizpovedi. Njena mavrična družina ni bila le utopija, ampak resnično vizionarsko življenje. Umrla je v Parizu 12. aprila 1975 le nekaj dni po svojem zadnjem večjem nastopu v francoski prestolnici. Stara je bila 68 let. 46 let pozneje, leta 2021, so jo kot prvo Afroameričanko sprejeli v Panteon, francoski hram slave, kjer se je pridružila velikanom, kot so Victor Hugo, Voltaire in Marie Curie. Francoski predsednik Emmanuel Macron jo je takrat označil za »borko, umetnico in žensko, ki ni vzela v bran le temnopoltih, ampak človeštvo«.

Film naj bi režirala Francozinja Maimouna Doucoure. FOTO: Yara Nardi/Reuters

Svetovno prepoznavnost ji je prinesel ples v krilu iz banan. FOTO: Wikipedia