Zala je bila prvič v krču, zdaj treme skorajda ni

Junija 2022 je v poklon ustvarjalnemu glasbeniku, harmonikarju Francu Šegovcu in njegovemu najstarejšemu ansamblu na svetu Štirje kovači Zveza diatonične harmonike Slovenije (ZDHS) priredila prvo tekmovanje za Šegovčevo plaketo. Takrat sta postala absolutna zmagovalca in prejemnika plaket mlada harmonikarja, in sicer Kaja Završnik na diatonični harmoniki in Benjamin Merzdovnik na klavirski. Tudi leto dni pozneje, pred dvema letoma, sta bila absolutna zmagovalca dva, Florijan Slatinek na klavirski in Matic Kunej na diatonični harmoniki.

Lani je Šegovčevo plaketo ponosno dvignila v zrak absolutna prvakinja Mia Ovčjak, letos, na četrtem tekmovanju, ki ga vseskozi organizira ZDHS, pa je to ugledno nagrado osvojila mlada Korošica in zelo uspešna harmonikarica Zala Praper Šipek, doma iz Mežice. Tokratnega dogodka se je udeležilo 26 tekmovalcev z različnih koncev Slovenije, vsi so se, kot velevajo pravila, predstavili s skladbami Franca Šegovca. Tekmovalci pa so si šteli v čast, da je tudi Šegovc zaigral z ansamblom Štirje kovači v revijalnem delu. Igrali so v različnih starostnih skupinah, strokovna komisija, v kateri so bili izvrstni in znani harmonikarji, Primož Zvir, Toni Sotošek in Robert Zupan, pa je ob koncu razdelila pet bronastih, deset srebrnih in enajst zlatih priznanj. Absolutna zmagovalka je postala Zala Praper Šipek, dosegla je največ točk. »Zala je odlično odigrala skladbi Koruzjenki in V Gozdu - Martuljku, s čimer je prepričala strokovno komisijo in občinstvo ter si prislužila najvišje priznanje. Njeno izvedbo je pohvalil tudi Franc Šegovc, ki je Zali prisluhnil med podelitvijo nagrad,« je povedal Zalin dolgoletni mentor in hkrati predsednik ZDHS Klemen Rošer, ki je učenko pripravljal na tekmovanje.

Vedno v noši

Tekmovanje je potekalo v koncertni dvorani Glasbene šole Slovenj Gradec, kjer je vladalo izjemno vzdušje. »Za pomoč pri organizaciji se zahvaljujemo tako glasbeni šoli kot Mestni občini Slovenj Gradec. Veseli nas napredek tekmovalcev in se veselimo njihovih prihodnjih uspehov. Vsi z zglednim znanjem in predanostjo diatonični harmoniki predstavljajo našo ZDHS, za kar smo jim zelo hvaležni,« pove Rošer. Absolutna zmagovalka se tovrstnih tekmovanj udeležuje že dobra tri leta: »Ko sem prvič stopila na tekmovalni oder pred sodnike in publiko, sem bila v nekakšnem krču. Nisem vedela, kaj me čaka in kaj pričakovati. Skozi tekmovanja pa se razvijaš, rasteš in gradiš samopodobo. Zdaj se veselim vsakega tekmovanja. Treme skoraj ni, le tista pozitivna, ki mora biti. Sicer pa za tekmovanja vedno oblečem narodno nošo in s tem pokažem spoštovanje do narodnozabavne glasbe, sodnikov in publike,« je za Slovenske novice dejala Zala.

Brez not

S Klemnom Rošerjem se je skrbno pripravljala. »Z mentorjem vedno skupaj izbereva skladbo, ki je najprimernejša zame. Glede na to, da sem po naravi levičarka, težko igram vsako skladbo. Vaje obiskujem enkrat tedensko po eno uro. Učim se brez not, s posnemanjem mentorja, Klemen mi pokaže prijeme, jaz si jih zapomnim in ponovim. Doma je poleg šole in drugih obveznosti potrebna vsakodnevna vaja. Vse se mora ujemati, dober mentor in razumevajoča družina. Harmonika zahteva red in disciplino. Podobno, kot bi hodil v službo, treba je vstati in iti. Je pa harmonika res moja ljubezen in strast, enkrat na teden pa obiskujem še ure solo petja. Nedavno sem se začela učiti še bas kitaro,« nam je zaupala mlada harmonikarica. In dodala misel Wolfganga Amadeusa Mozarta: »Glasba ni v notah, temveč v tišini med njimi.«