Boris Kokalj (Kokosy) v ŠOKkastu: Mnenje Pavla iz Ruš ga ne zanima (VIDEO)

V novem ŠOKkastu je gostoval Boris Kokalj, obraz in glas skupine Kokosy, ki ga poslušalci dobro poznajo tudi z radijskih valov Vala 202. Gre za ustvarjalca, ki suvereno stopa med dva svetova – glasbenega in medijskega – in v obeh pušča močan pečat. Njegova energija ni le odrska, ampak tudi komunikacijska, kar ga dela enega bolj prepoznavnih glasov mlajše generacije. V pogovoru je razkril, kako izgleda njegov vsakdan, poln priprav, razmislekov in notranjih bojev. Spregovoril je o pritiskih, ki jih prinaša bližajoči se veliki koncert v Kinu Šiška, in o tem, kako se z njimi spopada. Ni skrival, da gre za največji projekt leta za skupino Kokosy, kar pomeni ogromno organizacije in odgovornosti. Kljub temu ga ta »pozitivni stres« navdaja z energijo, ki jo prenaša v ustvarjanje. V ospredju pa ostaja vprašanje: kako dolgo lahko človek balansira med strastjo in pritiskom?

Boji se, da bo postal dolgočasen odrasli človek

Boris Kokalj je eden tistih redkih posameznikov, ki uspešno krmarijo med dvema svetovoma, glasbo in radiem. Kot član skupine Kokosy in radijski voditelj na Valu 202 združuje dve plati iste zgodbe, ustvarjanje in pripovedovanje. Prav ta dvojnost mu daje poseben vpogled v glasbeno industrijo in ljudi, ki jo soustvarjajo. V skupini Kokosy ni le glas, temveč tudi gonilna sila, ki s karizmo povezuje bend in publiko. Pred velikim koncertom, ki ga bodo za 7. rojstni dan izvedli v Kinu Šiška pa se za kulisami odvija prava organizacijska bitka. Na vprašanje, ali se boji, da bi nekoč postal dolgočasen odrasel človek, je brez olepševanja priznal: »Mičkeno me je tega strah.« A hkrati verjame, da ima dovolj »nastavkov«, da se mu to ne zgodi. Ne želi si odrasti v smislu, da bi izgubil igrivost in drznost. »Želim si vedno delati bedarije v življenju,« pravi, pri tem pa jasno loči med odgovornostjo v odnosih in življenjsko energijo, ki je noče ukrotiti. Odrske norosti, kot so plezanje po ograjah ali skoki med občinstvo, zanj niso nepremišljene poteze, temveč »bedarije z izračunanimi mini tveganji«. In prav v tem vidi bistvo, največji rizik ni poškodba, temveč to, da bi postal povprečen.

Glasbenik in radijski voditelj je tokrat spregovoril o svojih pogledih na življenje, ustvarjanje in nastopanje pod očesom javnosti. FOTO: Marko Feist

Od težkih zgodb do pravljične poroke

V pogovoru se je dotaknil tudi sveta socialnih omrežij, ki ga ne navdušujejo. Opiše jih kot nujno zlo, ki ga mora sprejeti, če želi doseči širšo publiko. TikTok mu ni blizu, influencerstvo še manj. Čeprav Kokalj poudarja igrivost in spontanost, pa se zaveda tudi teže, ki jo prinaša njegova glasba. Ko govori o oboževalcih, se ton spremeni – postane resnejši, skoraj ganjen. Razkril je, da mu ljudje pogosto zaupajo zelo osebne zgodbe. Med njimi so tudi takšne, ki človeka ustavijo. »Ene dve, tri punce so rekle, da so razmišljale o samomoru, pa zaradi naše muzike tega niso naredile,« je povedal odkrito. Takšne besede niso le kompliment, so tudi odgovornost. In ta ga, kot pravi, hkrati motivira in prestraši. A niso vse zgodbe težke. Njihova glasba spremlja tudi lepe trenutke. Ljudje se ob njihovih pesmih zaljubljajo, razhajajo, znova sestavljajo. Njihova pesem Mislim nate je postala skoraj himna razhodov, ki pomaga mnogim predelati bolečino. Na koncertih so se spletle tudi ljubezni, ena celo tako močna, da se je končala s poroko.