
Galerija

David Golubić, ki je s profilom Smetarski poklic približal delo komunalnih delavcev številnim Slovencem, je v ŠOKkastu pokazal tudi precej bolj osebno plat. Spregovoril je o mami, ki je že zgodaj prepoznala, da mora hoditi po svoji poti, pa tudi o očetu, ki ga je izgubil, ko je bil star komaj tri mesece.
Veliko prostora je namenil predvsem mami, ki je po njegovih besedah zelo zgodaj prepoznala, da je drugačen in da težko sprejema ustaljene okvirje. Povedal je, da je hitro razumela, da ga običajni sistem utesnjuje, zato ga je pri njegovih odločitvah podpirala. »Moja mami je zelo hitro uvidela, da sem po svoje drugačen in da ta sistem mene ubija,« je dejal. Ko je sklenil, da bo pustil šolo, doma ni doživel hudega nasprotovanja. Mama ni protestirala, temveč ga je vprašala, kaj bo počel. Odgovoril ji je, da bo slikal, nato pa je temu pristopil z veliko samodiscipline in je vsak dan ustvarjal, kot bi hodil v službo. Prav njena podpora mu je, kot je mogoče razbrati iz njegovih besed, dala prostor, da je lahko iskal svojo pot.

Podobno se je zgodilo že nekaj let prej, ko si je pri 13 letih zaželel igrati kitaro. Doma niso živeli v razkošju, saj so bili trije otroci, zato nakup instrumenta ni bil majhen finančni zalogaj. Kljub temu mu je mama kitaro kupila, ker je začutila, da njegova želja ni le trenutna muha. Golubić se tega še danes spominja z veliko hvaležnostjo. »Videla je, da je to nekaj, kar je v meni, in mi jo je kupila,« je povedal. Dodal je, da mu je prav s takšno podporo pokazala tudi svojo ljubezen in da ji bo za to hvaležen vse življenje. Še bolj oseben je postal pogovor, ko je beseda nanesla na njegovega očeta. Golubić je bil star komaj tri mesece, ko je ostal brez njega, zato ga nikoli ni mogel zares spoznati. »To me je sigurno oblikovalo v to, kar sem zdaj,« je priznal in dodal, da je bila tudi ta izguba del poti, ki ga je pripeljala do človeka, kakršen je danes.
Ob očetu vendarle ostaja praznina, ki je ne more zapolniti nobena življenjska razlaga. »Seveda bi si želel spoznati očeta,« je iskreno povedal. Najbolj ga spremljajo povsem vsakdanja vprašanja, na katera nikoli ne bo dobil odgovora. Želel bi vedeti, kakšen je bil njegov objem, kakšen vonj je imel in kakšen je bil njegov glas. Se kdaj sprašuje, ali bi bil oče danes ponosen nanj: »Meni je jasno, da bi bil,« je dejal. Danes, ko je tudi sam oče, še bolje razume željo staršev, da bi njihov otrok ostal zvest sebi in živel po svoje. Tudi svoj profil Smetarski poklic je gradil z jasno vizijo, saj je že mesece pred prvo objavo zapisoval ideje o ozaveščanju otrok, predstavljanju svojega poklica in pomenu ločevanja odpadkov. »Dostikrat rečem, da jaz čisto vse dobim oziroma doživim, kar si zaželim,« je svoj pogled na življenje strnil Golubić.