
Galerija

Ko je beseda nanesla na oporoke in resnično dediščino, sta Domen in Vid priznala, da svojih še nista napisala. Tudi Iztok se s temi vprašanji očitno še ne želi pretirano ukvarjati. »Ne vem, jaz sem še premlad, da bi o tem razmišljal,« je v svojem slogu pripomnil in se nasmehnil. Tudi sinova sta se pošalila na račun let in trenutka, ko začne človek dobivati vprašanja o življenjskem zavarovanju in podobnih temah. A za šalami se skriva tema, o kateri se v številnih družinah težko govori. Prav zato so jo Valičevi postavili v središče svoje nove predstave. Vid je v ŠOKkastu poudaril, da želijo ljudi spomniti predvsem na nekaj drugega: »Denar res ni vse, bolj pomembni so ljudje, ki jih imamo okrog nas, sploh ti, ki jih imamo radi.« Prepričan je, da danes v odnosih pogosto primanjkuje empatije. »Če bi bili bolj empatični, bi stvari šle lažje,« je dejal in pri tem omenil tako družinske kot partnerske in službene odnose.
Pomemben del predstave so prav odnosi in komunikacija, saj lahko molk ali neizrečena pričakovanja hitro prerastejo v večje zamere. Iztok je ob tem izpostavil, kako pomembno se mu zdi, da se ljudje med seboj pogovarjajo, četudi gre za povsem vsakdanje stvari. Spomnil se je tudi obdobja, ko je z Vidom živel pod isto streho. Šele po približno pol leta mu je Vid omenil, da bi bilo dobro, če bi kdaj očistil tudi stranišče. Preprosta anekdota je v studiu poskrbela za smeh, hkrati pa lepo pokazala, kako hitro lahko človek pričakuje nekaj, česar drugemu sploh nikoli ni povedal. Podobno je lahko tudi pri dediščini, kjer neizgovorjene želje in pričakovanja dobijo precej večjo težo. Valičevi zato skozi komedijo odpirajo vprašanje, ali so lahko družinske vezi močnejše od denarja, nepremičnin in drugih materialnih stvari.
Tudi nastajanje predstave je bilo povsem družinsko. Prvo dejanje je napisal Vid, drugo Iztok, tretje pa Domen, nato pa so svoje ideje združili in začeli preverjati, kaj dejansko deluje na odru. Za Iztoka je bil tak način ustvarjanja nekaj novega, Domen pa je priznal, da mu je bil prav proces vaj eden najljubših delov nastajanja predstave. V zgodbo so želeli vključiti situacije, ki se lahko pojavijo ob delitvi dediščine, vendar brez pridiganja. Resno temo so zato zavili v humor. V središču ostaja vprašanje, kaj se zgodi z družino, ko na mizo pride premoženje, in ali lahko ljudje pri tem pozabijo, kaj jih je povezovalo pred tem.

V ŠOKkastu niso govorili le o predstavi, ampak tudi o njihovih resničnih družinskih odnosih. Iztok je razkril, da je pri vzgoji sinov sledil podobnemu pristopu, kot so ga imeli njegovi starši do njega. »Meni so veliko pustili,« je povedal in dodal, da nikoli ni verjel v pretirano pokroviteljsko očetovstvo. Če se z Vidom ali Domnom v čem ne strinja, jima pove svoje mnenje, odločitev pa prepusti njima. »Jaz mislim tako, ti pa naredi, kakor hočeš,« je opisal svojo filozofijo. Po njegovem mora človek v življenju »odpirati vsa okna in vsa vrata, zato da čim več zraka in svetlobe pride«. Priznal je tudi, da ga je bilo strah, ko sta sinova izbrala ustvarjalni poklic, saj talent v njihovem svetu ni vedno dovolj in je potrebna tudi sreča. Med bratoma pa po njunih besedah nikoli ni šlo za pravo ljubosumje. Uspeh enega je drugega prej spodbudil, da je tudi sam dvignil raven svojega dela. »Njegov uspeh spodbudi mene, da se probam biti še boljši v tem, kar delam, in obratno,« je pojasnil Vid ter v smehu dodal, da je podobno tudi pri očetu: če je Iztok dober, si sinova želita biti še boljša. Prav ta mešanica družinske bližine, tekmovalnosti, humorja in razlik v pogledih zdaj prvič skupaj prihaja tudi na oder. In če gre soditi po pogovoru v ŠOKkastu, se bo o Dediščini govorilo še precej več kot le o tem, kdo bo nekoč kaj podedoval.