
Galerija

Boris Kokalj ni le pevec skupine Kokosy in radijski voditelj. Je tudi ustvarjalec, ki dobro ve, da glasba ni samo zabava, ritem in odrska energija. Včasih seže veliko globlje. Tako globoko, da lahko človeka ustavi na robu obupa. V iskrenem pogovoru je razkril zgodbe, ki jih ne moreš preslišati. Povedal je, da so mu nekatere poslušalke zaupale, da so v najtežjih trenutkih razmišljale celo o samomoru, a si zaradi njihove glasbe tega niso naredile.

To so besede, ki zadenejo naravnost v srce – in tudi njega niso pustile ravnodušnega. Kokalj pravi, da so prav takšni odzivi nekaj najbolj pretresljivega in lepega, kar je slišal kot glasbenik. Ob tem je poudaril, da številke, ogledi in statistika nikoli ne povedo toliko kot ena sama resnična zgodba človeka, ki mu je pesem pomagala preživeti hudo življenjsko preizkušnjo. Takrat glasba postane nekaj oprijemljivega, resničnega in močnega.
A zgodbe oboževalcev niso le boleče. Med njimi so tudi takšne, ki nosijo srečo, upanje in novo življenje. »Na naših koncertih so se ljudje zaljubili, začeli hoditi, celo imeli smo že eno poroko, ko sta se modela spoznala na našem špilu. Tako da take res lepe zgodbe iz tega,« nam je razkril. Prav v teh konkretnih zgodbah vidi pravi smisel svojega ustvarjanja. Ne v številkah, ne v všečkih, ne v dosegu. Temveč v trenutku, ko nekdo stopi do tebe in pove, da si mu s pesmijo pomagal, ko je bilo najhuje. Takšna priznanja pa ne prinesejo le ponosa, ampak tudi težo. Kokalj se namreč dobro zaveda, da s takšnimi zgodbami pride tudi velika odgovornost. Njegove besede razkrivajo, da ga to hkrati motivira in plaši. A prav zato želi s skupino Kokosy vsak dan znova upravičiti zaupanje ljudi, ki v njihovi glasbi najdejo uteho, pogum in košček sebe. To je tista plat glasbe, ki je pogosto ne vidimo. Za odrom, lučmi in aplavzom se skrivajo usode. In v zgodbi Borisa Kokalja se jasno pokaže, da pesem včasih ni le pesem. Včasih je tudi rešilna bilka.