Iztok Valič o pereči temi mnogih Slovencev: To je tisti moment še zadnjega velikega zaslužka (VIDEO)

Valičevi so priznali, da predstava še ni povsem dokončana, čeprav je glavnina dela že za njimi. Iztok se je pošalil tudi na račun tega, koliko je za dobro komedijo pravzaprav potrebne »žlehtnobe«. »Empatija je sicer ena krasna zadeva, ampak tudi včasih dolgočasna, in je dobro, da so ljudje malo žleht, da majhne razlike pridejo do izraza,« je dejal. Prav te razlike med ljudmi so jih vodile pri pisanju Dediščine. Kot je pojasnil, so želeli pokazati predvsem, da denar ni vse in da so odnosi pomembnejši. »Zlasti opozarjamo na to, da je družina pomembnejša od denarja, kar v mnogih primerih ni,« je bil neposreden. Dediščina je po njegovih besedah trenutek, ko marsikdo začuti, da lahko »še enkrat v življenju zelo močno zasluži«. Takrat se lahko hitro pojavijo tudi občutki, da je nekdo dobil premalo ali da delo tistega, ki je leta skrbel za starše, ni bilo dovolj cenjeno.

»Kam dati ta starega, kako dobiti karkoli«

Iztok je brez olepševanja opisal tudi manj prijetne scenarije, ki jih želijo prikazati na odru. »Kam dati ta starega, kako dobiti karkoli, in mi nakazujemo vse te možnosti,« je povedal. Prav v tem vidijo tudi komični potencial, saj želijo težko temo predstaviti z dovolj humorja, da bo občinstvu hkrati zabavna in prepoznavna. Ena od možnosti, ki jih je omenil, je tudi ta, da starši svoje premoženje razdelijo že za časa življenja. Druga pa je precej bolj preprosta: vse pustiti za pozneje. »Prepustiš enostavno, kar bo, bo po smrti. Tole imate: če se boste skregali, se skregajte sami med sabo, briga mene,« je v smehu povedal Iztok. Dodal je, da nekateri na tak način razmišljajo povsem resno.

Vsak napisal svoje dejanje

Zanimiv je bil tudi sam način nastajanja predstave. Vid je napisal prvo dejanje, Iztok drugo, Domen pa tretje, nato pa so vsi trije znova staknili glave in začeli sestavljati končno zgodbo. Iztok je priznal, da je bil tak način dela zanj nekaj novega, medtem ko sta bila sinova takšnega ustvarjalnega procesa že bolj vajena. Pred pisanjem so se veliko pogovarjali, iz teh pogovorov pa so nato nastajale zgodbe, prizori in replike. Prav osebne izkušnje in zgodbe, ki jih je Iztok skozi leta slišal ali doživel, so jim dale veliko materiala. Dediščina tako ne bo govorila le o tem, kdo dobi hišo, denar ali drug del premoženja. V ospredju bo predvsem vprašanje, koliko so družinski odnosi vredni takrat, ko na mizo pride nekaj, zaradi česar se lahko zelo hitro pozabi na vse drugo.