
Galerija

»Do jutri ali pa ledvica.« Tako surovo in brez milosti so pred desetimi leti zarezale besede v življenje novinarke, radijske voditeljice in komičarke Kaje Grozina. Danes mirno pravi, da je zgodba končana, a pot do tja je bila vse prej kot lahka. Zaradi ljubezni je kot mlado dekle podpisala poroštvo za kredit na črnem trgu, ki se je kmalu spremenil v spiralo groženj, izsiljevanj in strahu. Dolgovi niso bili njeni, a so postali njeno breme. »Bila sem prepričana, da umiram, da je z mano nekaj fizično hudo narobe,« se spominja obdobja, ko so jo panični napadi gnali na urgenco. Oksimeter je imela ves čas na prstu, EKG-je je hranila doma, sram in tesnoba pa sta jo razjedala od znotraj. »Enkrat me je bilo tako zelo sram, da sem kričala tam na urgenci, naj me vzamejo noter,« pripoveduje o trenutkih, ko je mislila, da ne bo zdržala. Danes ob njej stoji partner, s katerim je, kot pravi, »ugnezdena in se imava zelo lepo«, a pot do miru je vodila čez rob preživetja.
Grožnje niso ostale le pri besedah po telefonu. »Prišel je v lokal, se usedel zraven mene in rekel: do jutri ali pa ledvica,« opisuje enega izmed prizorov, ki jih ne bo nikoli pozabila. Delala je tri službe, vračala dolgove, ki jih ni ustvarila sama, in se utapljala v sramu. Ostala je brez stanovanja, brez denarja, brez varnosti. Prizna, da dva tedna ni imela za hrano in da je iz obupa naredila poteze, na katere danes ni ponosna. »Jaz na svoja dejanja absolutno nisem ponosna v preteklosti,« pove brez olepševanja. Ko je iskala pomoč, je pogosto naletela na nerazumevanje, tudi doma. Dolgo ni nikomur povedala, kaj se zares dogaja, ker jo je bilo strah, da bodo izterjevalci ogrozili njene bližnje. Policija ji je povedala, da je pogodba nična, a zagotovila varnosti ji ni mogla dati, zato je leta živela med SMS-sporočili z grožnjami in strahom, kdo bo naslednji potrkal na vrata.

V najtemnejših trenutkih je pisala tudi poslovilna pisma, ki jih hrani še danes. Ne eno, več njih. »Vedno sem napisala, potem pa sem si rekla: bom jutri,« razkriva način, kako je odlašala z najhujšim. Prav to odlašanje jo je, kot pravi, rešilo. Danes spi mirno, brez grozilnih sporočil, z vsemi potrdili o poplačanih dolgovih, spravljenimi doma. Svojo zgodbo je delila javno, ker si želi, da bi kdo v podobni stiski vedel, da obstaja izhod. O njej je spregovorila tudi v predstavi Zapufana, kjer težko temo obdela s humorjem, in piše knjigo, ki bo bolj osebna in poglobljena. »Zbuditi se zjutraj brez enega sporočila v smislu, kdaj misliš prinesti denar, je tako osvobajajoče, da ne znam povedati,« pravi danes. Iz nočne more je stopila na pozitivno ničlo – in diha s polnimi pljuči. Zaljubljena v življenje in svojega partnerja Matijo, ki jo uči, kako se sprejemati in imeti rada.