
Galerija

Priljubljena radijca Lara Tošić in Denis Avdić sta priznala, da na maraton, ki že deset let zapored povezuje Slovenijo v dobrodelnosti, človek nikoli ni zares pripravljen. »Na to se v resnici ne moreš pripraviti,« brez olepševanja pove Denis, medtem ko Lara doda, da jo na koncu vedno »čisto podre«. Ob tem pa je jasno, da jima ravno te zgodbe dajo največji občutek smisla.
Če kdo misli, da je 28-urni maraton natančno režirana predstava, se pošteno moti. Denis brez ovinkarjenja razloži: »V 28 urah v studio pride prek sto gostov. Če bi se hoteli na vsakega posebej pripraviti, preprosto ni pogojev.« Pravi, da je že po prvem maratonu ugotovil, da je vsega preveč in da ob rednem delu tega ne bi zdržali, zato so sprejeli radikalno odločitev. Gostov ne izbirajo, o njih ne odločajo in o programu ne vedo nič vnaprej. »Mi res nikoli ne vemo, kdo so gostje na maratonu, niti se o tem ne pogovarjamo,« pove. Ko gost stopi v studio, se z njim začnejo ukvarjati šele takrat – z energijo, karakterjem in iskrenim odzivom. Ganljive zgodbe družin in posameznikov spoznajo tik pred klicem, ko dobijo zgolj kratek mail z osnovnimi podatki. »Uro pred klicem dobimo mail, kjer piše, koga kličemo in zakaj se pomoč potrebuje,« pravi Denis. Vse ostalo se zgodi v živo, brez varne mreže in brez pripravljenih odgovorov, zato so čustva tolikokrat na robu.
Lara priznava, da jo maraton izprazni do zadnje kaplje energije. »Mene ponavadi na koncu v bistvu podre. Sem čisto prazna in potem razmišljam, kdo je sploh prišel, kaj se je sploh dogajalo,« pravi in dodaja, da ji se vse zgodbe še dneve »vrtijo v glavi«. December, ki ga je včasih povezovala z lučkami, kuhanim vinom in nakupovanjem daril, je zdaj popolnoma drugačen – vrti se okoli maratona, čustev in zgodb ljudi, ki jim je življenje obrnilo hrbet. Prav te zgodbe pa jo učijo hvaležnosti. »Ko poslušaš te zgodbe, te kar zadene – pomisliš: vau, kakšno srečo imam, kakšno otroštvo sem imela,« pove in se iskreno ozre na lastno preteklost. Sama priznava, da je bila kdaj »razvajena smrklja«, ko je staršem očitala drobne stvari, danes pa se zaveda, da je največji strah izguba najbližjih. Denis na drugi strani poudari, da pri njem prevladujeta ponos in sreča. »Ponosen sem na to družbo. "The best" mi je, da se Slovenci na tak način odzovejo,« pravi. Ob tem se ostro zoperstavi predstavi o “negativni Sloveniji”: »Če greš na Twitter, imaš občutek, da bomo jutri v jarkih s puškami. Ampak dejanska Slovenija? Ljudje? Ne. Ljudje so super.«
Še pred nekaj leti je bila Lara tista, ki je stala v množici pred studiem in s svetlečimi očmi gledala svojo današnjo ekipo. »Spomnim se, ko sem bila v srednji šoli in sem prvič v živo videla Denisa in Miho. Nekaj časa sem samo stala tam in gledala, kako je lepo,« se nasmehne. Danes sedi v studiu, kamor je takrat le sramežljivo pogledovala, in dobro se zaveda, da ni prišla tja po bližnjici. Denis odkrito pove, da so dolgo iskali nekoga, ki bo šov pomladil in prinesel svežino. »Lara je prinesla nekaj, kar nam je manjkalo – mladost, svež pogled, teme, ki so bližje mlajšim,« poudari. Posebej jo ceni, ker je pripravljena brez olepševanja deliti stvari, ki marsikoga spravijo v zadrego. »Brutalno je iskrena. Ni sramežljiva in je delovna – sprejme izziv, tudi če je težak,« pove in se spomni celo zgodbe s skokom s padalom, kjer se je na koncu ustrašil on, ona pa je šla do konca. Lara sama prizna, da je dobila »vstopnico« v šov, potem pa je morala pokazati, da si zasluži ostati. »Vedela sem: zdaj imaš vstopnico, ne zafrkni tega,« pravi in dodaja, da ji ta služba pomeni privilegij. »Srečna sem, da hodim v službo, kjer se ti vsak dan dogajajo nenormalne stvari, imamo super goste, vsak dan je drugačen. To je privilegij, kot nam Denis pogosto pove,« se iskreno zahvali.

Čeprav mnogi mislijo, da radio pomeni glamur in bajne plače, je resničnost precej manj bleščeča. »Ko sem jaz začel, sem dve leti delal zastonj. Danes pa kdo pride in si misli, da bo kar bogat,« pripomni Denis in s tem hitro razbije romantično predstavo o tem poklicu. Lara ga dopolni s svojo izkušnjo: »Dostikrat mi kdo reče, da so na radiu dobre plače, jaz pa: prej sem delala v trgovini, pa je bilo boljše,« pove s smehom, a zelo resno.
Kljub temu oba vztrajata, ker ju vleče vsebina, ne blišč. Denis odkrito priznava, da razmišlja o času po jutranjem mikrofonu. »V prihodnosti se res ne vidim, da bi do nedogled vstajal ob štirih zjutraj,« pravi, a dodaja, da ostaja, dokler bo vsebina dobra in bodo ljudje rekli, da jim je zanimivo. Laro medtem spremlja tudi podcast, v katerem z sodelavkami odkrito govori o odnosih in spolnosti. Prizna, da je kdaj sedela v avtu z očetom, ki ji je rekel: »Radio je super, samo v podkastu pa res ne bi rabila vsega povedati.« A verjame, da takih iskrenih pogovorov primanjkuje in da jih ženske potrebujejo. Denis pa se pri razkrivanju intime ne obremenjuje preveč. Ključno življenjsko lekcijo mu je nekoč dal pokojni Gašper Tič, ki mu je rekel: »Vse nagrade in uspehi ne pomenijo nič, tako kot tudi sramota in poraz ne pomenita nič.« Ta stavek ga je postavil na realna tla. »Jutri je nov dan – ne glede na to, ali si danes zmagal ali padel. Nagrade, sramote, uspehi, spodrsljaji, vse je na kupu. To sem jaz, to je moje življenje,« sklene Denis.
Oglejte si še izbor preostalih ŠOKkastov, ki vas čakajo v naši zbirki.