Nenavaden hobi slovenske igralke: »Najprej je občutek, kot da te bo kap ...«

Lea Cok je kot deklica sanjala, da bo nekoč zdravnica, a ji je življenje hitro pokazalo, da ima zanjo čisto drug scenarij. Kot je razkrila v pogovoru za podkast ŠOKkast,je namesto miru ob učbenikih raje izbrala gibanje, tek in nenehno akcijo, ker je bila preprosto preveč živahna, da bi sedela pri miru. Branje je ni vleklo, bolj jo je vleklo ven, med ljudi, na igrišče in v vse, kar je dišalo po tempu. V ozadju je nosila močno pripadnost domu in družini, v katero verjame tudi danes, a hkrati ni olepševala dejstva, da vsaka družina nosi tudi težje zgodbe.

Lea Cok je igralka, ustvarjalka in raziskovalka življenja. FOTO: Marko Feist

Prav zato jo je oblikovalo sprejemanje vsega, tudi tiste dediščine, ki zna boleti, ker jo je zgradila v to, kar je. In ko je prišla na križišče, kjer bi marsikdo odnehal, se je prijela prav njenega paradoksa: tam, kjer je najbolj upirala, je bilo največ potenciala. Sama to opiše brez ovinkarjenja: »Ne, ne, nočem,« je bil pogosto njen notranji krik, a ravno tam se je kasneje odprlo nekaj novega. Ni presenetljivo, da ji je celo učiteljica že zgodaj namignila, naj se raje drži umetnosti, kot da bi silila v smer, ki ji ni sedla.

Posluša svoje srce

V studio je prinesla stetoskop in razložila, kako s poslušanjem svojega srca skuša doseči notranji mir in povezanost. S tem ritualom se osredotoča na hvaležnost in zavedanje lastnega telesa. »Preden padeš v koherenco, je tak občutek, kot da te bo kap,« nam je zaupala igralka, ki redno posluša svoje srce - dobesedno. Poudarila je, da srce igra ključno vlogo v njenem življenju in da se je skozi ta proces naučila ceniti svoje srce bolj kot možgane. »Zvečer, preden grem spat ali pa zjutraj, malo poslušam svoje srce in mi je taka ena lepa poetična misel, da v bistvu poslušam glasbo svojega življenja,« nam je zaupala.