
Galerija

Samantha Maya je umetniško ime, ki nosi osebno in globoko zgodbo. Rojena je bila kot Samantha, a je že kot zelo majhna deklica vztrajala, da jo kličejo Maya. Starši so njeno željo spoštovali, čeprav je uradno še naprej ostala Samantha. Pozneje, pri 13 ali 14 letih, so ime Maja dodali tudi uradno, kar je še utrdilo njen občutek lastne identitete. Že od mladih let je namreč čutila, da jo vleče na glasbeni oder. Čeprav je bila zelo sramežljiva in jo je bilo nastopanja strah, so njeni bližnji hitro opazili njen talent. »Enkrat bi morala igrati Sneguljčico in sem naredila celo štalo,« nam je izdala. Najprej se je preizkušala v gledališču in plesu, nato pa jo je dokončno osvojila glasba. Resno je začela peti v srednji šoli, pri 19 letih izdala prvo pesem, pomemben preboj pa doživela z zmago na festivalu Slovenska nota. Svojo zgodbo je delila v novem ŠOKkastu.
Za odrsko podobo in ustvarjalnim izrazom se je skrivala tudi zelo boleča osebna izkušnja. Samantha Maya je odkrito povedala, da so jo občutki melanholije spremljali že od otroštva. Veliko sem držala v sebi, ker se mi je izražanje čustev zdelo kot izražanje šibkosti,« je dejala. V najstniških letih sta se tem občutkom pridružili še depresija in anksioznost. Včasih ji je bilo tako težko, da je komaj vstala iz postelje in se soočila z vsakdanom. Sama nikoli ni vstopila v vlogo žrtve in se je z diagnozo spopadala na svoj način. »To so bila leta boja, ko sva bili samo jaz in moja mami,« nam je razkrila.
Prav v teh trenutkih je glasba postala njen varen prostor in način, da je iz sebe spravila najtežje občutke. Njena besedila niso nastajala iz praznine, ampak iz resničnih notranjih bojev, ki jih je doživljala. Zelo pomembno vlogo pri okrevanju je imela njena mama, ki ji je stala ob strani in ji dajala oporo v času največjega kaosa. Poiskala tudi strokovno pomoč pri psihologu, kjer je našla občutek varnosti in nadzora. Ob tem ji je pri razumevanju sebe pomagala še astrologija, s katero je skušala bolje prepoznati svoje potenciale, šibkosti in čustvene vzorce.

Danes Samantha Maya ne živi le za glasbo, ampak svoje poslanstvo uresničuje na več področjih. Dela kot dodatna strokovna pomoč v vrtcu, kjer pomaga otrokom z različnimi potrebami in se ob njih vsak dan uči novih življenjskih lekcij. Prav delo z otroki ji, kot pravi sama, vrača igrivost, mehkobo in stik s pristnimi čustvi. »Starši se danes preveč bojijo postaviti meje, strokovni delavci pa si želimo, da bi jih postavili tudi doma,« nam je povedala. Ob svojem delu pa ostaja zvesta glasbi, ki je še vedno njen najmočnejši izraz in prostor osebne svobode. Slovenski glasbeni trg vidi kot majhen in zahteven, zato poudarja pomen iznajdljivosti, povezovanja in vztrajnosti. »Obžalujem, da na slovenskem glasbenem prostoru ni več sodelovanj med glasbeniki, ker na ta način lahko drugi drugemu pomagamo,« nam je razkrila. V prihodnje želi razvijati program za kritično mišljenje, v katerem bi povezala svoje pedagoško znanje in ustvarjalno energijo. Hkrati načrtuje nadaljevanje glasbene poti z bendom in premišljene nastope, s katerimi želi ostati zvesta sebi in svoji viziji.