Tilen Artač v ŠOKkastu: Smo del elite, ki ima korist od nepravilnosti v politiki (VIDEO)

Trenutno je Tilen Artač v zelo delovnem obdobju, saj se pripravlja na novo sezono priljubljene oddaje Kaj dogaja, ki jo predvaja Televizija Slovenija. Oddaja, ki združuje humor, satirične vložke in aktualne dogodke, zahteva veliko priprav in kreativnega razmišljanja. Artač poudarja, da je materiala za satirične vsebine več kot dovolj, še posebno v predvolilnem času, ko politika ponuja obilico inspiracije. Kljub temu pa je treba ves čas ohranjati visoko raven kreativnosti in svežine, kar zahteva veliko fokusa in kondicije. Artač je imitatorski genij, razpet med glasbo in govorjeno besedo, ki priznava, da ga včasih presenetijo prav tisti, ki jih sploh ne upodablja. In to ne zaradi užaljenosti, temveč zaradi nečesa drugega. »Največkrat se zgodi v svetu politike, da me kontaktirajo tisti, ki jih ne imitiram,« pove brez ovinkarjenja. Namesto zamer tako prihaja zaskrbljenost. »Prej bi rekel, da so zaskrbljeni. Sprašujejo se, zakaj jih ne posnemamo, kaj je z njimi narobe,« nam je povedal. »Tudi sam moram ob posnemanju lika začutiti, da mi je zanimiv in simpatičen. Bistveno lažje ga posnemam, če mi je blizu, če v njem prepoznam tudi del sebe.« V pogovoru je razkril, da je za dobro imitacijo potrebna iskrica. Smisel za humor je podedoval po dedku po mamini strani: »Imel je zelo dober smisel za humor. Vedno ko sem prišel na obisk, sva izmenjala nekaj besed, padla je kakšna šala, nasmejali smo se, in to je bilo to,« nam je razkril.

S seboj je prinesel tri osebne predmete. FOTO: Marko Feist

Minister Mesec mu je povzročal veliko težav

Mnogi si predstavljajo dolge priprave, analiziranje posnetkov in natančno študijo značaja. A resnica je precej drugačna. »Petindevetdeset odstotkov je zgolj klik. Nikoli nisem stal pred ogledalom in podrobno proučeval imitacije. Gre za stavek, ki ga ponavljam, dokler ga ne začutim, nato pa se vse razvije samo od sebe. Zanimivo je tudi to, da mi ni treba zelo podrobno spremljati osebe v medijih. Včasih začnem uporabljati določene besede ali stavke, nato pa opazim, da jih uporablja tudi on. Takrat si rečem: »Poglejte ga, zdaj on posnema mene, ne jaz njega.« Tako je nastala tudi njegova imitacija Luke Mesca, komaj deset minut pred snemanjem, ko še ni vedel, kako se je lotiti. Rešitev je prišla iz nepričakovane opazke, da se pri njem pravzaprav »ni na kaj nasloniti«. In prav na to »nič« se je naslonil.

Včasih je dovolj trenutek, občutek, droben detajl. Artač pa doda, da moraš biti pri vsem tem tudi nekoliko odprt: »Malo moraš biti odprt, povezan z vesoljem, da dobiš določene informacije o značaju. Povezan si z njihovim razmišljanjem, njihovim značajem. To je del procesa.«

Svoboda, odgovornost in mamin nasvet

Čeprav s satiro nastavlja ogledalo družbi in politiki, pravi, da meja dobrega okusa vedno obstaja. In da jo je treba znati začutiti. »Ko enkrat prestopiš mejo, kam greš potem? Bolje je hoditi po robu, nakazati, da bi lahko šel čez, pa tega ne storiš. To je po mojem mnenju učinkovitejše, kot da enkrat pretiravaš. Ko si enkrat čez, si čez – in naprej pravzaprav nimaš več prostora.« Pritiskov, pravi, sam ne čuti. Če bi jih, bi se preprosto umaknil. Njegovo vodilo ostaja jasno, ljudje se morajo najprej nasmejati. Kako pa njegovi bližnji komentirajo imitacije in karierne uspehe. Na to vprašanje odgovori z maminim nasvetom, ki mu večkrat pravi: »Tilen, ljuba duša, bodi pameten.« S seboj je prinesel tudi tri osebne predmete in razkril, kaj ga vedno spremlja pred nastopi. Spregovoril pa je tudi o novi sezoni oddaje Kaj dogaja, ki je že v polnem teku.