Edina članica štiričlanske odprave, ki je v začetku meseca v misiji Artemis II prvič po petdesetih letih poletela proti Luni, je Christina Koch, ena najvidnejših astronavtk svoje generacije. Christina, rojena 29. januarja 1979 v Michiganu, je kot najmlajša od treh otrok odraščala v Severni Karolini, kjer je že od mladih nog kazala izjemno zanimanje za znanost in raziskovanje. Rada je preučevala naravo, oddaljene kraje in vesolje, otroštvo je preživela ob brskanju po knjigah, zemljevidih in ob učnih eksperimentih, ki so jo navdihovali.
Leta 1997 je diplomirala na Šoli za znanost in matematiko Severne Karoline, nato pridobila diplomi iz elektrotehnike in fizike ter magisterij iz elektrotehnike na Državni univerzi Severne Karoline. Po študiju je zaključila program NASA Akademije v Centru za vesoljske polete Goddard. Dolga leta je delala na razvoju instrumentov za raziskovanje vesolja in na področju inženiringa na daljavo ter tako prispevala k več misijam, ki so proučevale astrofiziko in kozmologijo. Hkrati je bila docentka na kolidžu Montgomery, kjer je vodila laboratorijske vaje iz fizike.

Tri leta je preživela v arktičnih in antarktičnih regijah ter doživela temperature do – 79,4 stopinje Celzija.
Sodelovala je pri več odpravah v skrajnih pogojih, med drugim na Arktiki in Antarktiki, kjer je bila del raziskovalnih in reševalnih ekip. Te izkušnje so ji pomagale razviti psihične in fizične sposobnosti, ključne za delo astronavta. Leta 2013 je bila izbrana v Nasin program astronavtov, obsežno usposabljanje je zaključila dve leti pozneje. Leta 2019 je na Mednarodni vesoljski postaji preživela 328 dni, kar je najdaljši neprekinjen polet v vesolju, ki ga je opravila ženska. Ob vesolju in znanosti je njena velika ljubezen mož
Robert. S kužkom, ki sliši na ime LBD, živita v Teksasu. V prostem času uživa v naravi, plezanju in raziskovanju oddaljenih krajev, kar odraža njeno strast do avantur in novih izkušenj. Njena kariera je dokaz, da lahko z vztrajnostjo, znanjem in pogumom dosežemo tudi najbolj oddaljene cilje.

Z Jessico Meir je leta 2019 sodelovala pri prvem ženskem sprehodu po vesolju.

Ko ne premika meja, se sprošča s plezanjem.