Barbara Lenart: Jesenski blues(Suzy)

Marsikdo se v jesenskem času sooča z občutki razdražljivosti, nenehne utrujenosti, doživlja motnje v spanju, nemir v mislih, v nekaterih primerih vse to privede tudi do tesnobnosti in občutkov osamljenosti. Ajurveda ima za tovrstne simptome popolnoma logično razlago, ki nas pripelje do zelo preprostih in naravnih rešitev, kako se vsem tem nevšečnostim izogniti.

Jesen je čas vata doše – če izpostavimo prevladujoča elementa, sta to eter in zrak. To pomeni, da so povečane lastnosti suhosti, hladu, gibanja, lahkotnosti – lastnosti, ki opredeljujejo vata došo. Če smo poletje preživeli brez ustaljene rutine in smo bili že v preteklih mesecih nekoliko utrujeni, je jesensko ozračje (s pogostim hladnim in vetrovnim vremenom) odlično okolje za razvoj neravnovesij, ki jih z eno besedo označimo tudi kot 'jesenski blues'.

Z vidika ajurvede so to znaki telesa, da potrebujemo več topline, stabilnosti in prizemljenosti. In to naj bo glavno vodilo skozi našo jesen – naredimo jo sebi prijazno.

Zakaj sploh pride do te nenavadne utrujenosti? Jesenski veter (v dobesednem in prenesenem pomenu) razprši našo energijo, ki se kaže kot opravljanje več stvari hkrati, nemirne misli, občutki nemiru itn. Po poletju (in času pitta doše) se telo čisti toplote in se aktivno pripravlja na zimo (kapha čas). To je za naša telesa energijsko precej naporno. Ne nazadnje svojo vlogo prinese še hladno, suho zunanje okolje s krajšimi dnevi, ki izčrpavajo naše notranje rezerve ter slabijo prebavni ogenj.

Da bi se vsemu temu izognili, je jeseni ključna prehrana, ki prizemljuje in greje. Naj bo na krožnikih kuhana, kremasta, rahlo mastna hrana z veliko korenaste zelenjave, polnovrednimi žiti ter toplimi začimbami (ingver, cimet, klinčki, koriandrova semena). Jesen ni več obdobje, ko bi si privoščili ogromne količine solat ter druge presne ali suhe hrane.

Ker v ajurvedi vse gledamo skozi oči uravnoteženosti, lahko splošno jesensko razpršenost uravnamo s preprosto rutino. Uredimo si urnik spanja, redne obroke ob približno istih urah ipd. Veliko vlogo igrajo tudi mini rituali, ki jih vključimo v svoj dan: npr. jutranji topel napitek, večerno sproščanje ob branju, zapisovanje dnevnika ... Vse, da se umirimo in upočasnimo. Naj bodo takšni, ki nam prinašajo občutek udobja, užitka, razvajanja.

Dajmo telesu dovolj toplote – s toplo prho, kopelmi, toplimi oblačili, napitki in masažo s toplim oljem (abhyanga), kar je tradicionalna ajurvedska praksa.

Tudi dinamični treningi v tem času niso ravno najboljša odločitev. Vata doša bo laže prenašala nežno gibanje – jogo, pilates, sprehode, ples, torej gibe, ki so kar se da mehki, počasni, pretočni.

Za piko na i poskrbimo še za svoj dih. Ko ga prevzame vata doša, postane dihanje plitko in hitro. Mi pa si ga želimo zopet umiriti ter poglobiti. Dihalna tehnika (pranayama), kot je anuloma viloma (izmenični dih), vrača občutek umirjenosti ter zbranosti.

Jesen je kot povabilo k zavedanju lastnih meja. Vabi nas, da poiščemo ravnovesje med zunanjim svetom ter svojim notranjim mirom. Naša naloga je, da iz nemira ustvarimo nežno, prijazno rutino, ki ne bo le še ena dodatna obveznost, ampak skrb zase ter izbiranje sebe. Če to obdobje sprejmemo kot čas za nežno upočasnitev, se bo iz bluesa rodila nova stabilnost. Posledično se bomo počutili veliko bolj polni energije, z več osredotočenosti ter pripravljeni na vsakodnevne izzive.