
Galerija

Ko življenje pokaže svojo najlepšo plat, besede pogosto niso več dovolj. Ostanejo pogledi, objemi in solze, ki nadomestijo najlepši govor. Prav takšen dan je doživel Bojan Cvjetićanin, ko je svojo sestro Tijano pospremil do oltarja. V čudovitem, skoraj pravljičnem okolju Vile Slatina so se zbrali ljudje, ki jih povezuje iskrena naklonjenost. Slavili so ljubezen dveh, ki sta po letih skupne poti drug v drugem našla varen pristan in se odločila, da svojo zgodbo zapečatita z zakonsko obljubo. Med ganljivimi prizori je posebno izstopal trenutek, ko je Bojan s ponosom pospremil svojo zaveznico proti novemu življenjskemu poglavju.
Med njima ni veliko odvečnih besed, saj ju povezujejo zaupanje, spoštovanje in brezpogojna bližina. Ko je Tijana stopala proti srčnemu izbrancu, je bilo v Bojanovem pogledu mogoče razbrati ponos, srečo, hvaležnost in kanček hrepenenja, da bo nekega dne tudi sam stal na njenem mestu. Ta obred je imel zanj še posebno težo. Za njim je namreč obdobje številnih preizkušenj, hitrega tempa, odgovornosti ter čustvenih vzponov in padcev. Prav zato je bil ta dan veliko več kot le družinsko rajanje. Bil je opomnik, da kljub vsem nevihtam ostajajo vezi, ki jih nič ne more omajati.