Četrt stoletja ansambla Unikat (Suzy)

Do danes so nanizali toliko uspešnic, da ni mogoče našteti vseh. Pred kratkim so v glasbeno zakladnico dodali še eno novo z naslovom Češnje spet zorijo.

Ansambel Unikat vodi harmonikar Davor Pušnik, ki igra tudi klaviature, izvrsten ter prepoznavni vokalni tandem tvorita Andreja Črešnar Pungaršek in Matic Supovec, ki igra še kitaro, prav tako igra kitaro Andrej Sluga, Bojan Kene kontrabas, bas kitaro in bariton. Zasedba se je z leti sicer spreminjala, a ustvarjalni zagon in predanost kakovostni narodnozabavni glasbi sta ostala vse do danes. Med prepoznavnejšimi skladbami ansambla Unikat so, poleg že omenjene Ne cukaj me za kitki, še Dovolj mi je, Sanjala sva, Srce ne razume in Kar je moje, je tvoje, ki so zaznamovale obdobje njihovega ustvarjanja in bile opažene na festivalskih odrih. S svojo mešanico narodnozabavne tradicije in modernega popa Unikat povezuje generacije in navdušuje občinstvo vseh starosti.

Danes skupina s ponosom zre na prehojeno pot in se z novo skladbo poklanja prijateljstvu, iskrenim odnosom in ljubezni do glasbe, ki jih je povezovala vseh teh 25 let. Ob tej posebni obletnici so posneli pesem z naslovom Češnje spet zorijo, za katero se je zamisel porodila že pred tremi leti. Prave besede zanjo so dozorele šele decembra lani, ko je pevec Matic praznoval 40. rojstni dan.

»Pesem si je podaril kar sam. Besedilo je napisala Tadeja Hlebš Salobir, ki je njegovo življenjsko spoznanje o pomenu pristnega prijateljstva preoblikovala v iskreno in čustveno pesem. Sprva si je zamislil akustično različico, a smo ga člani ansambla prepričali, da bo pesem lepše zazvenela v ritmu narodnozabavne glasbe, aranžma je z Maticem sooblikoval naš dolgoletni prijatelj Martin Juhart,« pove Davor.

Videospot so Unikatovci posneli kje drugje kot med cvetočimi češnjami v Goriških Brdih, kjer se jim je med snemanjem pridružil simpatičen kuža, ki je takoj prirasel k srcu pevki Andreji in se povsem spontano znašel pred kamero. No, seveda so se vsi dodobra najedli češenj.

Unikatovci se ob izidu nove pesmi z nostalgijo spominjajo svojih začetkov, ki segajo v leto 2000. »Trinajst let smo imeli, ko smo začeli, prvo poroko smo odigrali, ko smo znali okoli dvajset pesmi, ki smo jih pač večkrat ponovili. A takratna mladoporočenca sta še danes srečno poročena,« povedo v smehu. Od takrat se je spremenilo marsikaj. Na prve nastope so jih še vozili starši, pozneje je za varno pot domov skrbel sosed Martin, ki jih je čakal ob večerih. »Nikoli si nismo predstavljali, da bomo skupaj ustvarjali tako dolgo. A smo si želeli, da bi ljudje poznali naše pesmi in jih vzeli za svoje,« še pravijo fantje in dekle.

V vsem tem času so si ustvarili družine. »Danes je naše ustvarjanje drugačno, zrelejši smo tako navzven kot navznoter. Vemo, kaj si želimo, in ustvarjamo, ko čutimo, da imamo kaj povedati. Delamo na kakovosti, ne na količini,« še povedo.

Na vprašanje, ali so se kdaj sprli, odgovorijo: »Prav zares ne. Imamo včasih različna mnenja, ki si jih seveda povemo. To se nam zdi nujno, če želimo napredovati. Največkrat je Davor tisti, ki zna povezati različna stališča in najde skupno pot.« Danes ne preživljajo časa skupaj le na vajah in nastopih, temveč tudi zasebno. »Glasba ni samo delo, je del našega vsakdana. In prav skozi skupno ustvarjanje so se spletla prava prijateljstva,« pravijo. Starejši kot postajajo, bolj so hvaležni za odnose, ki nekaj pomenijo. »Z leti se vse bolj zavedaš, kako pomembno je imeti okoli sebe ljudi, na katere se lahko zaneseš. In mi smo hvaležni, da smo drug v drugem našli prave prijatelje,« sklenejo fantje ansambla Unikat.