Slediti moramo temu valu, da hitro rešimo situacije, ki nas bremenijo in držijo v tretji dimenziji – travme iz otroštva, zapise prednikov, staršev ali iz preteklih življenj. Pogoj za to je, da se očistimo svojih 'usedlin' ter se rešimo energijskih vampirjev in drugih toksičnih uničevalcev, ki nam kradejo energijo.
Kaj je pomembno v tem času?
Da pozornost usmerimo vase, ne v zunanji svet, ki nas odmakne od čutenja, intuicije, zaznavanja, s katerimi krepimo notranjo moč. Vampirji in energijske pijavke nam kradejo energijo, ne da se zavedamo, kdaj nas izčrpavajo. Zato se obrnemo navznoter, da to začutimo ter ukrepamo. Ker se frekvenca planeta dviguje in zavest človeštva intenzivno narašča, moramo čim več energije obdržati zase in za svoj obstoj ter prepoznati toksične odnose.
Ali energijo kradejo različne skupine duš?
Ja. Osebe, ki so nam najbliže in jih spustimo blizu, so največkrat energijske pijavke, ki nas izčrpavajo. Potem so še 'uničevalci', ki ne prenesejo svetlobe, topline, srčnosti in bodo naredili vse, da to spremenijo.
Kako prepoznamo kradljivce energije?
Pijavke so igralci, zelo uslužni, da se nam približajo in imamo občutek, da nas razumejo, igrajo na čustva. Medtem ko so uničevalci manipulatorji, ki situacije priredijo sebi v prid, da se drugi počutijo, kot da so slabi, manjvredni. S tem dobijo moč, ustavijo naš napredek in se priklopijo na našo energijo. V obeh primerih za osebo stojijo energije, ki vplivajo nanjo. Zato je najbolje, da se sploh ne ukvarjamo z njimi.
In če ne moremo iz odnosa?
Potrebno je dovolj moči, poguma, odločitev, notranje avtoritete, da stopimo stran od toksične osebe, se obrnemo vase, saj nam prav ta kaže, kje smo šibki oz. imamo rano. Izurilo nas bo, da se bomo opolnomočili. Opazujmo, kaj se dogaja, zavedajmo se, da imamo moč za spremembo. Strah, stagnacija in nezadovoljstvo kažejo, ali vse skupaj izhaja iz otroštva ali preteklih življenj. Zelo malo strahov, dvomov, ki nas bremenijo, je naših. Čeprav nismo vajeni pogledati ozadja situacij, moramo samo razumeti, zakaj se nam nekaj dogaja. Prepoznavanje sporočila in podnapisov situacije nas osvobaja.
Si pokradeno energijo lahko povrnemo?
Namen je, da pred prehodom v drugo dimenzijo poberemo svojo energijo nazaj, da gremo lahko celostni naprej. Ko se energijsko sestavimo, so naše misli jasne, čustveno telo postavljeno oz. nevtralno, vse se začne urejati samo – bolj smo sproščeni, zaupamo procesu, energijsko telo samo zdravi fizično telo. V krču sedanjega sveta se je izziv sprostiti. A ko se predamo življenju, se stvari odvijajo same po božanskem načrtu, ki je sicer lahko blokiran, ker je naš um prehiter in nenehno režira nove zgodbe.
Toda kako ugotovimo, kaj se nam dogaja?
Npr. da nas boli želodec. Ogromno je napisano o tem, kaj to pomeni energijsko, čustveno ali psihološko. Pokažejo se nam vzorci, ki smo jih prevzeli oz. jih živimo – razočaranje, žalost, nemoč … V otroštvu je vse zasajeno in v življenju raste. Poiščemo, kdaj smo bili razočarani in prizadeti. Vrnemo se v situacijo z odraslo zavestjo, ozavestimo energijo in preoblikujemo občutek, ki smo ga dobili. Um tako dojame, da ni več v nevarnosti, tako kot takrat, in se sprosti.
Potrebno je dovolj moči in poguma, da stopimo stran od toksične osebe, se obrnemo vase, saj nam prav ta kaže, kje smo šibki oz. imamo rano.
Drugače misli, da se mu to še vedno dogaja, ker je obtičal v tisti situaciji. Nekdo, ki je padel s kolesom, se boji voziti, a je dobro, da se, da um dobi novo prijetno izkušnjo. Tako vse življenje osvobajamo težke spomine, ki so povezani tudi s preteklimi življenji ali predniki. Po navadi se stvari ponavljajo. Tako sedaj ponavljamo Atlantido in Lemurijo, zametke naših prvih življenj na Zemlji. In ker prehajamo v novo dobo, moramo oprati vse spomine, travme, težke občutke z višjo zavestjo. Za to moramo biti umirjeni, v sebi in se ne ukvarjati z okolico.
Kako odkrijemo povezave s preteklostjo?
Ko se nam situacija ves čas ponavlja, poiščemo njen izvor. Pogledamo družinsko drevo, kaj se je zgodilo sorodnikom, ker se bo verjetno podobno tudi nam. Če sta bila v družini alkohol in nasilje, je ta energija v nas. Ni nujno aktivna, a zapisana je na določenem organu, v podzavesti ... Pri tem ne smemo obsojati ali kritizirati vpletenih ljudi, sicer se energija alkohola in odvisnosti v nas začne večati, ker usmerimo pozornost nanjo.
Kaj pa bolezni? Se nam negativna energija kjerkoli prilepi na telo?
Kjerkoli. Običajno se travma iz otroštva razbije in se porazdeli po vsem telesu. Bolezen je posledica dolgotrajne izgorelosti ali uničevanja sebe, ko smo brez življenjske energije ali v krču, stresu. Nastaja dosti let, preden se izrazi – prej, le če je zelo močan potencial zanjo v družinskem drevesu. Toda vse se da pozdraviti, če odstranimo zapis.
Kje vse pobiramo energijske 'smeti'?
Ko smo slabe volje, nam pade vibracija, se avtomatsko povežemo s kolektivno zavestjo. Takrat nastane v avri špranja in iz kolektivne zavesti potegnemo energije potrošništvo, žalost, zavist … Počutimo se še slabše, naše polje se napolni z nižjimi vibracijami. Lahko jih prenašamo na druge ali se oprhamo z vodo ali prekadimo z žajbljem z namero, naj se naše polje očisti. Pomaga nam narava, povezava z drevesom, ki nas čisti. Že ko gledamo v nebo, telo postaja lažje. Potruditi se moramo dvigniti vibracijo, kajti te energije gredo rade na mlajše otroke, ki so svetlejši in jih prevzamejo nase.
Kako še pobiramo težko energijo iz okolja? Če gledamo vojne prizore, poslušamo žalostne popevke …
Tudi na glasbo moramo biti pozorni. Če v baru dva sedita in se pogovarjata o težkih stvareh, nato odideta, mi pa sedemo na stol, kjer je energija ostala, jo dobimo. Enako je v trgovinah – tja gremo slabe volje, utrujeni in poberemo še energijo iz prostora. Pazimo, kje se gibljemo. Kmalu bomo šli na pokopališča, kjer so objokovanje, žalost, zavist, jeza, neporavnani dolgovi.
Za vse svete se zberejo družine in opevajo težke trenutke. Takrat nastane gmota težke energije. Predniki si ne želijo tega, ampak lepe spomine, lahkotno energijo.
Bolj si svetla duša, bolj se tam vse te energije prilepijo nate, posebno na otroke. Zato se prekadimo z žajbljem ostankov energij ali imamo pri sebi kristal, da nas zaščiti. Enako, ko dobimo obiske, ki nam niso ljubi, a se vseeno družimo z njimi. Poskusite sami. Pred spanjem si tri dni zaporedoma prekadimo pod posteljo in spalnico z namero, naj se očisti prostor in dvigne vibracija. Potem tri večere tega ne počnemo. Občutili bomo razliko.
Ali tudi svetle duše kradejo energijo?
Ne, ker je imajo dovolj in so prečiščene ter energijsko pretočne, ker so povezane z izvorom. Čiste duše imajo vedno čisto, dobro srce in bolj so nagnjene k dajanju.
Kaj naredimo, ko se ne moremo umakniti negativni energiji?
Najbolje je, da gremo v globok mir. Zavedamo se, kaj ta oseba v nas podira, kaj nas moti pri njej. Gremo v otroštvo, da vidimo, kje smo to že doživeli, saj nam kaže ogledalo, kje se moramo potolažiti. Ko najdemo svoj primanjkljaj, ugotovimo: »Aha, saj ni z mano nič narobe, to je samo zunanja okoliščina.« Tako avtomatsko strah izzveni in v nas se vzpostavi močan mir. Ko smo v njem, se pomirjajo tudi zunanje situacije. Notranji mir je najmočnejše orodje, da smo pomirjeni in sproščeni, ker to vibracijo vnašamo v svet okrog sebe.
Kaj ima povprečen človek v avri?
Poleg svetlobe in svetlobnih kod ima zapise iz tega in preteklih življenj, tudi energije drugih ljudi, živih ali mrtvih – ali kot sive oblačke ali mala bitja, ki mu delajo nered v polju. Vse se samo prenaša. Če babica nečesa ni rešila, gre naprej. A vsaka generacija je svetlejša in novodobni otroci, ki vidijo energije okrog sebe, hitro vedo, katere ne spadajo k njim.
Lahko tudi sami odlagamo kaj na otroka?
Po eni strani je to lahko dušni dogovor, po drugi učenje. Največkrat je izkušnja vnaprej zamišljena, da se iz nje učimo mi ali otrok. Z bližnjimi gre vedno za dušne dogovore, pomagamo si pri dušnem razvoju, ker se vnaprej tako dogovorimo. Težko pa otrok ne prevzema stvari nase, saj je kot spužva, energije pa se pretakajo med nami. Ni treba, da imajo zato starši slabo vest, kajti vse se zgodi z namenom, četudi tega trenutno še ne vidimo.
Sesalci energij torej vedo, kje smo šibki?
Tako je, saj so lačni, prazni in bi radi samo preživeli tako kot mi. Ne razumejo, zakaj mi tako sijemo, smo dobro, oni pa ne. Želijo biti v naši bližini, se družiti, a ne vedo, da energija odteka od nas k njim, ker vedno gostejša energija povleče svetlejšo. Ne zavedajo se, kaj počnejo, le dobro bi se radi počutili, zato radi še pridejo. Od nas je odvisno, ali jim postavimo mejo in vzpostavimo distanco, saj jih s tem učimo: »Glej, jaz se ne počutim dobro v tvoji družbi.« Nekateri nam to zamerijo, drugi bodo rekli: »Aha, mogoče res nečesa ne počnem prav.«
Moremo ves čas preverjati, kako se počutimo ob ljudeh?
V tem času se moramo zelo paziti, ker marsikdo se utaplja, mu ni uspelo uresničiti ciljev, je bolan in potrebuje energijo in se ne zna povezati z izvorom ...
Bolezen nastaja dosti let, preden se izrazi – prej, le če je zelo močan potencial zanjo v družinskem drevesu.
Ljudje pa želimo biti vitalni, živahni, polni energije, tako iščemo ljudi, ki so taki. Pazimo, ko gledamo novice o nesrečah, saj sočutje in energijo s pozornostjo prenesemo tja. Ko je naš mehurček pozornosti tam, pobere bolečino. Nato prileze nazaj v naše polje, a se nam v mislih ves čas vrti, kaj se je zgodilo tam. To je zelo nevarno, saj ne smemo hoditi iz svojega polja. Lahko pogledamo iz njega, a zgolj razumemo dogajanje zunaj, ne podoživljamo ga z žrtvami, ne vživljamo se v situacijo, saj so potrebovale to izkušnjo, mi tu pa ne in imamo drugačno pot. Enako je, če nam nekdo govori o svoji bolezni. Razumemo in poslušamo ga, a nič več. Veliko ljudi gleda slabe novice, ker uživajo v drami. Toda mi ne potrebujemo drame, ampak mir. Paziti moramo, kam gre naša pozornost, saj sta naša vrednost in notranja moč v nas. To bo v naslednjih mesecih ključno.
Je treba biti previden pri povezovanju s predniki?
Za vse svete se na vaseh zberejo družine in opevajo težke trenutke. Takrat v prostoru nastane gmota težke energije. Predniki si ne želijo tega, ampak lepe spomine, lahkotno energijo. Želijo spodbuditi veselje in nas s plamenom sveče, ki ponori, listi rož in zavesami, ki se premikajo, opozarjajo na svojo prisotnost. Ko se spomnimo na prednika, vzpostavimo stik z njim. Te duše namreč kot mehurčki potujejo po dimenzijah. Če imamo prijetne občutke do njih, jih ne vlečemo nazaj, ampak gredo lahko naprej. Zato jim želimo, naj bodo v svetlobi, srečni in veseli, nismo žalostni, ker jih ni. Če ne greste na pokopališče, tri dni pred 1. 11. prižgite svečo doma in recite: »Ta plamen je zate, bodi v svetlobi, rad te imam.« Lahko jih tudi prosite za pomoč: »Ti imaš na drugi strani pogled na vse, kar se mi dogaja. Mi lahko pomagaš urediti to situacijo?«
Maja pravi, da je pomembno, da si povrnemo svojo energijo, preden gremo v drugo dimenzijo.
Ko pridemo s pokopališča, se prekadimo z žajbljem.
