

Katarina Marinč, ljubiteljica divjih rastlin, multiterapevtka, predavateljica in učiteljica kundalini joge in meditacije, svete geometrije, univerzalnih zakonov in portalov

Tolščak s krompirjem

Tolščakova omleta

Tolščak




Je užitna zelenjava in pravi vitaminski, mineralni in hranilni zaklad. O tem je v 17. stoletju govoril že Jean-Baptiste de La Quintinie, uradni vrtnar francoskega sončnega kralja Ludvika XIV., ki je tolščak poimenoval 'solata zdravja'. Na Japonskem velja za rastlino, ki prinaša dolgo življenje.
Rada imam kislo-slan okus zelenih mesnatih listov in njihovo hrustljavost. Kombiniramo jih lahko z rukolo, motovilcem, regratom, radičem, endivijo ali papriko, paradižnikom, kumaricami, krompirjem. Poleg listov so užitna tudi rdečkasta stebla, mali rumeni cvetovi in drobna črna semena. Divji tolščak (Portulaca oleracea) je ena redkih rastlin, ki vsebuje maščobne kisline omega 3, in to celo več kot riba, zato je pomemben za preventivo srčno-žilnih bolezni.
Vsebuje veliko železa, ki skrbi za transport kisika, kognitivne sposobnosti in imunski sistem, ter kalija, ki uravnava mišične funkcije, krvni pritisk in živčni sistem. Tolščak je bogat z vitaminom C, ki omogoča vsrkavanje železa, skrbi za kolagen, imunski in živčni sistem. Je odličen naravni vir magnezija za zdrave dlesni in kosti, sintezo beljakovin, zmanjšanje utrujenosti. Po vsebnosti proteinov skoraj prekaša spirulino. Kopriva, regrat, kurja črevca in tolščak so naša superhrana in v Sloveniji nam jih narava ponuja v izobilju.
Divji tolščak raste na vseh celinah od pomladi do zimske zmrzali, razen na Antarktiki. Članek pišem z Mavricija, kjer je to ena redkih divjih rastlin, zato je na mojem krožniku skoraj vsak dan. Jemo ga lahko surovega ali kuhanega. Surovega uporabimo kot svežo solato, v smutiju, potresemo ga po kanapejih ali z njim obogatimo sendviče. Podušenega damo v omleto, polpete, zelenjavne mafine in pite, v lazanjo, podobno kot blitvo in špinačo. Skuhan postane gost in lepljiv in je odličen zgoščevalec za juhe. Spremenite ga lahko v ocvrte palčke, ko stebla z listi namočite v moko, stepena jajca in drobtine. Pri pripravi tolščaka tudi nebo ni meja, naj vas vodita kreativnost in domišljija.
Jemo ga lahko vsi, pri zaužiti količini je treba paziti le, če ste nagnjeni k ledvičnim kamnom, ker vsebuje oksalate. Tolščak, ki raste na soncu, ima manj oksalatov kot tisti, ki raste v senci. Če ga naberete veliko, nekaj listov posušite za čaj, ostale liste in steblo podušite in zamrznite, saj bi bilo to zeleno zlato škoda metati stran. Četudi ga ne jeste, je dobrodošel med vrtninami, ker dela zastirko. Če so tla slabše kakovosti in suha, se plazi in naredi zeleno preprogo, drugače zraste tudi 40 centimetrov v višino. Mogoče boste postali podobni meni, ki ga s poti vzdolž rek ali peščenih obmorskih sipin presajam na vrt in v lonce. Tudi če boste potaknili steblo, se bo hitro prijelo. Če ga sejete, ga dajte na sončno lego in v osmih tednih ga boste že jedli. Tolščak je dober sosed kolerabi, redkvicam, rukoli, solati, azijski listnati zelenjavi in pravi kamilici, z navadno kumaro se ne marata preveč.
Če ga nabiramo v naravi, poskrbimo, da ga naberemo v čistem okolju. Ker nima močnih korenin, pazimo, da ga ob nabiranju ne izpulimo. Priporočam, da imate s seboj škarjice, s katerimi odrežete stebla z listi, ali ga odtrgate z nohti palca in kazalca. Ne porežite ga do tal, pustite vsaj dva centimetra stebla, da tolščak spet zraste naprej. Ko ga operete, lahko dodate beli kis ali sodo bikarbono, a ga ne namakajte v vodi, da ne izgubi vitaminov in mineralov. Če ga osušite v vrtavki in vakuumsko zaprete, vas bo opran in suh v hladilniku počakal tudi tri in več dni.
Na majhnem ognju na olivnem ali kokosovem olju popražimo čebulo in česen, dodamo sveže ali blanširane liste in sesekljana stebla tolščaka, mešamo nekaj minut. Po želji dodamo svež regrat, čemaž, blitvo ali špinačo in razžvrkljana jajca, sol, poper, peteršilj, drobnjak. Ko je omleta pečena, jo okrasimo s svežim tolščakom in užitnimi divjimi cvetovi.
Skuhano rdečo peso ohladimo, narežemo na kolobarje in damo v skledo. Zeleno solato in tolščak operemo, osušimo in dodamo pesi. Sir narežemo na kocke in ga posujemo po solati. Šalotko nasekljamo na drobno in jo stresemo svežo na solato ali popraženo na olivnem olju. Še večja poroka okusov se zgodi, če šalotko karameliziramo z medom. Dodamo domače orehe in svežo baziliko. Polivko iz dijonske gorčice, olivnega olja, soli in popra damo na solato, tik preden začnemo jesti.
Sestavine za liter juhe: od 4 do 6 pesti listov tolščaka, 4 krompirji, čebula, česen
Priprava: Narezano čebulo in česen prepražimo na olivnem olju, na šibkem ognju. Prilijemo liter vode, na kocke narezan krompir, poper in sol in pokrijemo posodo. Kuhamo, dokler krompir ni kuhan. Če juho pretlačimo, jo lahko posujemo s prepraženimi pinjolami ali bučnimi semeni.
Obožujem pesto bazilike, a tudi tolščakov je odličen. Potrebujemo: 60 g svežih listov brez stebla, 3 jušne žlice olivnega ali orehovega olja, 2 stroka česna, sok 1 limone, ščepec soli in popra ter pest na grobo zmletih mandljev (ali pinjol).
Priprava: Liste tolščaka umijemo v mlačni vodi in osušimo. Zmeljemo vse sestavine, razen mandljev. V to zmes ročno vmešamo mandlje. Lahko dodamo tudi parmezan. Damo v steklen kozarček, prelijemo z olivnim oljem. Najbolje je, da ga pripravljamo sproti, ne za ozimnico. Hranimo ga v hladilniku.
Več receptov z divjimi zelišči in spletni tečaji čutne kulinarike vas čakajo na www.livinglove.lv/si.


