
Galerija

Britanska igralka je prvič stopila v vlogo režiserke in po scenariju 21-letnega sina Joeja posnela film z naslovom Zbogom, June, ki ga je navdihnila smrt njene matere. »Moj čudoviti sin je napisal scenarij o najpomembnejši stvari, ki se mu je zgodila: izgubi babice. Ko sem ga prebrala, sem rekla, da bomo posneli film, v njem sem zaigrala in pri petdesetih postala še režiserka. Bilo je izjemno.«

Umetnica, ki je od nekdaj brez dlake na jeziku in velika zagovornica naravnega videza, je le nekaj dni pred premiero filma spregovorila tudi o zastrašujoči priljubljenosti kozmetičnih posegov in zdravil za hujšanje med igralkami. »Oh, to je grozljivo,« je odgovorila na vprašanje o uporabi botoksa, kritizirala idealizirane predstave o lepoti ter se vprašala: »H kakšni popolnosti sploh stremijo ljudje?« Krivdo za poveličevanje lepote in mladosti pripisuje družabnim omrežjem in njihovemu vplivu na duševno zdravje: »Strašljivo je, če je človekova samopodoba tako zelo vezana na videz,« je opozorila in dodala: »Žalosti me, da mlade ženske sploh ne razumejo, kaj je resnična lepota.«