Statistika pravi, da se pri nas razveže vsak tretji par. A ko pride do tega, se nekdanja partnerja pogosto znajdeta v navzkrižnem ognju medsebojnega obračunavanja in manipuliranja otroka, čemur lahko nasedejo tudi inStitucije, opozarja dipl. soc. pedagog, ki že 11 let dela z mladostniki v vzgojnem zavodu. Zato se zavzema za sostarševstvo oz. enakovredno starševstvo, tudi ko ločenca ne sodelujeta ali sta celo v konfliktu.

Galerija
»Sistem zagovarja, da je skupno starševstvo možno le, ko bivša partnerja lahko sodelujeta – jaz pa mislim, da to ni pogoj za soodraščanje otroka z obema od staršev,« pravi.
S tem, kako naprej od odločitve o ločitvi, se ni začel ukvarjati iz lastne izkušnje, ampak ker dela v stanovanjski skupini mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami, od katerih jih je precej iz družin z ločenimi starši. Pravi, da se da ločiti tudi »zdravo«, če partnerja ugotovita, da nimata skupnih točk in gresta po svoje, a sta pri tem toliko zrela, da vesta, da je za otroke dobro, da so v stikih z obema. Težave pa se pojavijo, ko ločitev ne poteka »idealno«. »Sistem namreč pogosto zadeve še bolj zaplete,« pravi in doda, da pri nas npr. nimamo zakonskega mehanizma, ki bi ...