Meh na mah: Ana Dušica piše tudi zgodbe za otroke (Suzy)

Ana Dušica je po rodu Štajerka, že vrsto let pa živi v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, kjer si dom deli z življenjskim sopotnikom, prav tako znanim glasbenikom Miranom Merzdovnikom. Nastopati in peti je začela že v vrtcu, nadaljevala v šoli, prvi javni nastop pa je imela pri 12 letih, ko je na karaokah Deje Mušič zapela pesem Prodajalka vijolic. »Takrat sem prejela nagrado občinstva,« se spominja pevka, ki je glasbeno pot začela že pri 15 letih v Ansamblu Marjana Drofenika. Pozneje je pela v ansamblih bratov Slatinek, Francija Zemeta, Vižarji in Vrli muzikanti, občasno je sodelovala tudi z drugimi zasedbami. Od nekdaj si je želela nastopati samostojno, priložnost za to pa se ji je ponudila po epidemiji. Zdaj jo je najpogosteje mogoče slišati v duetu z njenim Miranom, ki igra kitaro in poje z žametnim glasom. Skupaj ustvarjata avtorske skladbe. »Doslej sva jih posnela devet. Prva nosi naslov Brez trnja ni ljubezni, zadnja pa Ko boš moj,« pravi Ana. V duetih je že sodelovala z Majdo Petan in njenim soprogom Marjanom, nekdanjim članom New Swing Quarteta, pa z Amando Lipuš.

Ana in Rudi Šantl sta združila glasove v skladbi Srce še vedno hrepeni.

Zdaj je skladbo posnela še z Rudijem Šantlom, ki jo je sam povabil k sodelovanju. Melodijo za Srce še vedno hrepeni je napisal Edvin Fliser, besedilo Barbara Kolarič. »Imam sina Žigo, na katerega sem zelo ponosna, čudovito snaho ter vnuka, šestletnega Tima in poldrugo leto staro Mijo. Prav onadva sta me navdihnila, da sem začela pisati zgodbe za otroke Levček Hinko, Petelinček Kiki in Pojoči cvet. Posnete so tudi v zvočni obliki, za kar je poskrbela radijska napovedovalka Natalija Križaj,« pripoveduje glasbenica. Zaupa nam, da zelo rada kuha, če seveda pride do štedilnika. »Moj Miran zelo rad in odlično kuha, zato se največkrat prepustim njegovim kulinaričnim mojstrovinam. Sama najraje pripravljam jedi iz testa, od zavitkov do flancatov, na mizo pa rada postavim jedi na žlico, denimo segedin golaž in prebranec na Duškin način. Zraven ne smejo manjkati pleskavice in različne solate,« pravi pevka, ki na večerjo rada povabi prijatelje. »Če mi čas dopušča, se s prijateljico Nevenko Švener iz Relaxa in svojimi Konjičani odpravim na hrvaško obalo,« še pove Ana, ki je prav tako dejavna kot prostovoljka, saj vodi pevski zbor v večgeneracijskem centru Andeški hram. »Tam se družimo, prepevamo in se veliko pogovarjamo, da lažje prebrodimo težave. Že od nekdaj sem rada v družbi starejših ljudi, saj menim, da se lahko mlajši od njih veliko naučimo. Zato jih zelo spoštujem.« Sodeluje še z ustanovami Čebelica, Sonček in drugimi, kamor se vedno znova vrača ter ob obiskih prebere tudi katero od svojih zgodb. Glasbene moči je združila še z Aljažem Zlodejem, s katerim sta na novo posnela več starejših uspešnic, med njimi Belo pismo Franca Flereta, Pridi, le pridi skupine Savinjskih 7 in Studenček Toneta Kmetca.

S prijateljico Nevenko Švener na Visti v Velenju.

Ponosna babica z vnukoma.