Meh na mah: Dolenjka v gorenjskem kvintetu

Zgodba o tem, kako se je Dolenjka z Otočca znašla med člani izkušenega ansambla iz Begunj na Gorenjskem, je neverjetna in po svoje navdihujoča. Tudi zato, ker se pri Selakovih doma nihče ni posebno ukvarjal z glasbo, ne ljubiteljsko in še manj profesionalno. »Je pa bila pri hiši vedno frajtonarica, kot je na Dolenjskem običaj,« nam pove Lucija, ki je pri devetih letih dobila harmoniko v dar od očeta. Po posluhu se je najprej naučila nanjo zaigrati pesmico Mi se imamo radi. »Pozneje sem se učila igranja pri Tomažu Kastelicu, članu Mladih Dolenjcev,« nam zaupa dekle, ki je Avsenikovi glasbi bolj tankočutno prisluhnilo šele pred dobrim letom. »Seveda sem njihove skladbe poznala in jih poslušala, a bolj podrobno sem kvintetovskemu zvenu prisluhnila malo pred tem, ko sem se po spletu okoliščin odpeljala na Gorenjsko na avdicijo, na katero me je povabil Matic Plevel, ki je po naključju izvedel, da veliko pojem in objavljam posnetke,« nam pove Lucija, ki ni o avdiciji doma nikomur nič povedala. »Šele ko sem se že vračala domov, sem poklicala mami in razkrila, kje sem bila. Seveda je bila šokirana,« pravi dekle, ki je na splošno zelo rada med ljudmi. »Zato sem si izbrala poklic medicinske sestre, da bi bila ves čas v stiku z ljudmi in jim pomagala. In to sem tudi počela, dokler sem bila zaposlena v eni od bolnišnic,« razloži bodoča diplomirana medicinska sestra, ki meni, da je zdravje naša največja vrednota in da se premalo zavedamo, kaj imamo, dokler smo zdravi.

Po tem, ko so jo Avseniki povabili na preizkus, se je začela učiti solo petja pri operni pevki Ireni Yebuah Tiran. »Ona mi je dala vse, kar sem potrebovala, predvsem pa samozavest,« še pove dekle, ki od vseh Avsenikovih najraje zapoje skladbo Čakala bom. Poslušalcem in poslušalkam Ansambla Saša Avsenika se je prikupila že s prvim čutnim valčkom z naslovom Skozi leta, ki ga je posnela s fanti. Lucija je sicer navdušena športnica, predvsem ima rada tek. »Zelo rada grem v hribe, še posebno pa se sprostim ob risanju. Na splošno si želim v življenju preizkusiti marsikaj,« pravi Dolenjka, ki ji ni tuje niti kuhanje. In kako se počuti med fanti v ansamblu? »Nosijo me po rokah. Včasih že kar preveč. Sploh pa je v njihovi družbi vedno zelo zabavno,« nam še pove dekle, ki je doma na vasi, zato ji ni tuje niti kakšno kmečko opravilo.