Meh na mah: Mlad in nadarjen nogometaš iz glasbene družine (Suzy)

»Florijan je nogomet oboževal že kot štiriletnik, ko sta z očetom Boštjanom skupaj navijala za Slovenijo in igrala nogomet na zelenici naše kmetije v Florjanu pri Šoštanju. S prvimi treningi se je srečal kot petletnik v Doliču, ob vstopu v osnovno šolo se je uradno pridružil domačemu Nogometnemu klubu Šoštanj. Tam je nabiral prve tekmovalne izkušnje, vse do konca četrtega razreda, ko je prestopil v NK Rudar Velenje,« nam o sinu pove njegova mama Katarina Mežnar, profesorica matematike in žena Boštjana Mežnarja, ki je bil vse do lani kitarist ansambla Spev. Tudi Florijanu so zvoki narodnozabavne glasbe blizu, od ansambla Spev najraje posluša valček Strune ljubezni.

Postal je član nogometne reprezentance U18.

Mežnarjevi so sicer petčlanska družina. Florijan ima še starejšo sestro Anamarijo, ki končuje šesti letnik Medicinske fakultete v Ljubljani in si želi specializirati pediatrijo, ter Polono, diplomirano ekonomistko, specializirano za denar in finance, ki trenutno nadaljuje magistrski študij bančnega in finančnega menedžmenta v Ljubljani. A trenutno je pri Mežnarjevih največ pozornosti namenjene prav Florijanu. V NK Rudar si je pridobil dragocene izkušnje in nasvete trenerjev, še pomembneje je, da je s soigralci spletel trdna prijateljstva. »Že kot igralca selekcije U14 so ga trenerji opazili in ga začeli vključevati v višje selekcije. Kot kadet je bil redno priključen mladincem, ki so igrali v Prvi slovenski mladinski ligi. Od tam ga je pot popeljala v Radomlje, kjer je kot šestnajstletnik januarja lani podpisal prvo profesionalno pogodbo. V NK Radomlje imajo namreč zelo dobro nogometno akademijo, ki spodbuja mlade talente in jim ponuja veliko možnosti za vstop v nekoliko resnejši svet nogometa,« pove Katarina.

Z mamo Klementino in očetom Boštjanom

V Prvi ligi Telemach je Florijan debitiral lani avgusta, na tekmi proti NK Celje. V začetku letošnjega leta je bil vpoklican v slovensko nogometno reprezentanco U18, ki se je konec februarja podala na gostovanje v Belgijo, aprila je dočakal še debi v prvi enajsterici ekipe NK Calcer Radomlje na tekmi proti NK Celje. Prav tam je dosegel tudi svoj prvi gol v prvi slovenski nogometni ligi. A ena plat nogometne poti so uspehi, druga odrekanja, prilagajanja in sodelovanje celotne družine – od organizacije prevozov in skrbi za šolanje. Velika zahvala gre očetu Boštjanu, ki je Florijana, danes dijaka tretjega letnika Šolskega centra Velenje, vozil od Šoštanja do Velenja, pozneje še vse do Radomelj in nazaj. »Z Boštjanom nasploh vse konce tedna, pa tudi dneve med tednom, prilagajava njegovim treningom in tekmam. Pri učenju, navijanju in spodbujanju na tekmah pa mu stojita ob strani tudi sestri in Anamarijin fant Klemen,« še pove Florijanova mama.

Florijanov oče je bil do nedavnega član ansambla Spev.

Doda, da so mu v šoli prišli naproti, tako pri organizaciji pouka kot prilagajanju ocenjevanja. »Za njim stojijo tudi kot zvesti navijači in so na svojega dijaka zelo ponosni,« poudari Katarina. Doda, da je imel Florijan od nekdaj v sebi tudi smisel za glasbo. »V osnovni šoli je vsa leta pel v šolskem zboru, zdaj zapoje, kadar mu to dopušča čas. Poprime za kitaro in se uči svojih prvih akordov – prav tako, kot je glasbeno pot začel graditi njegov oče Boštjan,« ponosna mama pove za konec.