

Peter Poles

Marko Miladinović

Pika Zrim



Peter Poles
Dovolj mu je svečanih 'gvantov',
voditeljska so uniforma,
sedaj je čas, da se vzpostavi
malce bolj sproščena norma.
Center vsega je na prsih,
kjer še en obraz v nas bulji,
na stopalih pa udobje,
da se ne naredijo žulji.
Na jopi se kapuca 'šverca',
z njo ogreje golo glavo,
z nasmehom za milijardo evrov
povabi nas na eno kavo.
Lepo skrbi za svojo brado,
kot vrtnar za živo mejo,
betica gladka je za vabo,
da z nje siničke zrna jejo.

Marko Miladinović
Tam v temi se svetlika
naša osivela bučka,
oči živahno se smehljajo,
v srčku je prižgana lučka.
Ležerno športna je oprava,
udobje nudi velikanu,
vsak se na glas nasmeje
nadvse priljubljenemu članu.
Črn pulover ni presežek,
ga v resnici sploh ne rabi,
v kavbojkah sivih nas s pogledom
v svojo družbo vabi.
Obutev je izbral tekaško,
pametna poteza dneva,
če dogodek mu ne ugaja,
tiho reče, pridi, greva.

Pika Zrim
Proporcem vsem je zadoščeno,
širše zgoraj, spodaj ožje,
natančnost stilskega okusa
najboljše njeno je orožje.
Dobro ve, kako začini
mračno črni se odtenek,
da na nožicah obuvalo
zdaj kopitarjev je členek.
Kakor elegantna zebra
že se v suknjiču sprehaja,
kdor nevarno se približa,
ga hitro s torbico oblaja.
Pričeska svilnato zglajena,
prečka kar na sredi glave,
dragocen nakit počasi
z ušes se spušča v brezno slave.