

Marko Naberšnik

Gašper Rifelj

Helena Blagne



Marko Naberšnik
Režiser ne mara kiča,
prisega le na 'ziher fore',
telovnik vrže gor čez srajco,
nikoli ne spusti zavore.
Lasje, povezani v čop,
da film laže si pogleda,
za boljši vid očala modna,
na snemanjih drži se reda.
Svetle krace poživijo
monotonost te črnine,
bela guma na podplatih
da više se od tal odrine.
Gumbi v vrsti so zapeti,
izpod njih zaponka kuka,
nasmeh najlepše je ličilo,
z njim življenje ni več muka.

Gašper Rifelj
Malo stisne, naj se vidi,
kaj se skriva pod obleko,
prosojnost že razkriva kožo,
z menija črtal je zaseko.
Za mišice dieta stroga,
najboljši dvig samozavesti,
če izgubi še kakšno kilo,
bo podoben črni presti.
Kitara tokrat je nakit,
na glavi za spremembo kodri,
široko so krojene hlače,
poznajo trende fantje modri.
Obraz poraščen je lahkotno,
bister trik, ki moškost daje,
na rokah pa prstani
plašijo strašne zmaje.

Helena Blagne
Je to kip ali skulptura,
jo umetnik je ustvaril,
gorje, če se dotakneš pevke,
obleko v hipu boš pokvaril.
Zdi mogočna se in krhka
kot iz sanitetne gaze,
kakor bela krizantema,
primerna za pompozne vaze.
Ena roka v rokavici,
druga pa povsem je gola,
težko, da z njima ukrotila
pobesnelega bi vola.
Kreacija je prvovrstna,
mamljivo kaže gole rame,
je primerna za povoje
ali logotip Tosame.