

Naslov njihove prve skladbe je Pridite na obisk.

Ansambel Obisk iz Zgornje Savinjske doline, od koder so doma, je nekoliko poseben.

Tanja je odlična harmonikarica.



Večina članov ansambla Obisk prihaja iz Luč, ob baritonistu Filipu Kladniku in ritem kitaristu Aljažu Pančurju prevladujejo dekleta: harmonikarica Tanja Podkrižnik ter pevki Kristina Zamernik in Ana Strmčnik. Lani so posneli prvo skladbo z naslovom Pridite na obisk, s katero so želeli povabiti ljudi 'na obisk', k poslušanju njihove glasbe. Mi smo se povabili na obisk k Tanji, na katero se vsi najpogosteje obračajo. Svoje znanje je dokazala že na številnih harmonikarskih tekmovanjih, na katerih je prejela najvišja priznanja. Največ ji pomeni osvojena plaketa Avgusta Stanka na Zlati harmoniki Ljubečne, kjer je kar šestkrat prejela zlato priznanje ter enkrat srebrno. Prav tako je pred natanko desetimi leti postala absolutna zmagovalka mednarodnega tekmovanja Avsenik, ki se ga je udeležila večkrat, saj je velika ljubiteljica Avsenikove glasbe. Ogled filma o Slavku Avseniku je bil povod, da si je izbrala harmoniko in jo začela igrati pri rosnih osmih letih. »Prve prijeme na klavirski mi je pokazala mama, potem sem osem let nabirala znanje diatonične harmonike v Harmoglasbenem centru pri Primožu Zviru, ki je bil ves čas moj mentor. Trenutno se učim igrati bobne, saj potrebujemo v ansamblu tudi bobnarja, no bobnarko, v preteklosti sem se nekaj malega posvetila še bas kitari,« pove.
Trenutno piše magistrsko nalogo in bo postala profesorica matematike in fizike. Želi se zaposliti na osnovni ali srednji šoli ter otrokom čim bolj približati, kot pravi sama, »abstraktni svet fizike in nerazumljivost matematike«. Podkrižnikovi so doma na kmetiji, ki leži na 800 metrih nadmorske višine, zato Tanja obvlada vsa kmečka opravila. »Zelo rada imam cvetje, kot hortikulturna tehnica se rada lotim urejanja okolice in vseh opravil na vrtu, samo da sem v stiku z naravo. V času študija sem odmore med učenjem zapolnila z urejanjem kakšne gredice. Če je priložnost, rada kuham, v slogu moje stare mame so na meniju večinoma tradicionalne jedi iz naših krajev,« pove dekle iz glasbene družine, saj igra klavirsko harmoniko, kot že rečeno, tudi njena mama, diatonično je igral stari ata po očetovi strani, pradedek je bil član starejše pihalne godbe v njihovem kraju.

In kako je nastal ansambel Obisk? »Vedno sem si želela biti članica kakšnega ansambla. Enkrat sem v šali celo rekla, da če bom iskala člane za ansambel, jih bom v sosednji občini Luče, ki je znana po dobrih inštrumentalistih in pevcih. In res sem 2023. spoznala našo pevko Kristino, s katero sva začeli sodelovati. Prišla so vabila za nastope, zato sva za pomoč poprosili njenega bratranca Filipa, za katerega sem vedela, da je zelo dober basist. Potrebovali sva še kitarista in izvedeli za Aljaža, zraven sva povabili pevko Ano. A smo se vsi med seboj poznali že prej, saj smo istih let.«
Preostali člani so prav tako iz glasbenih družin, saj je harmonikar Kristinin oče, v Filipovi družini so muzikanti vsi, Ana študira glasbeno podagogiko in vodi več zborovskih sestavov v Lučah. Ravno Filipu se je utrnila misel, da bi se imenovali Obisk. Njihova želja je, da bi dolgo ustvarjali kakovostno, klasično narodnozabavno glasbo v nekoliko posebnem starem slogu. »Smo ljubitelji skladb, ki niso najbolj priljubljene, a imajo dobro energijo, lepa besedila in kakovostno melodijo. Načrtujemo udeležbo kakšnega festivala in predstavitev širši javnosti, še naprej bomo ustvarjali lastne skladbe in ohranjali svoj slog igranja,« pravi. Največkrat igrajo v Zgornji Savinjski dolini, a si želijo prodreti še v druge dele Slovenije. »Smo sestav, ki je nekoliko poseben, ker prevladujemo v njem ženske. Aljaž in Filip se kar dobro držita poleg nas, deklet, in smo kar demokratični. Še posebno, kadar se krešejo mnenja, se poskusimo konstruktivno dogovoriti o vsem,« še pove Tanja in prizna, da je občasno na njihovih vajah tudi savinjski želodec, ki ga izdelujejo pri Podkrižnikovih in ostalih članih. »Lahko rečem, da smo vsi veliki ljubitelji te suhomesnate dobrote. Vsi radi dobro jemo in na nastopih nikoli ne rečemo ne dobri hrani. Vaje imamo pri Filipu, kjer so v preteklosti imeli gostilno, tako da smo res kar za šankom,« sklene pogovor.
