Navdušena Tanja Žagar: Že vonja pomlad (Suzy)

Nič presenetljivega ni, da konec februarja večina še preganja zimo in iz omar vleče zadnje debele puloverje. A še vedno nizke temperature niso nobena ovira za Tanjo Žagar, da se ne bi odpravila v njej tako ljubo naravo, kjer pomlad nikoli ne zamuja. Tam je našla travnik, posejan z znanilkami novega začetka. Polje zlatih trobentic jo je poneslo v otroštvo, ko se je z mamo in očetom podila naokoli in prepevala spomladanske pesmi. Cvetlic se je tako razveselila, da si je za trenutek spet želela postati majhna in brezskrbna deklica. Med dišečimi cvetovi ni le občudovala barv, temveč je nanje dobesedno zaigrala. Šopek sončne radosti pa ni bil namenjen le njej. Z njim je osrečila sina Karla in hčerko Marino, jima pripovedovala zgodbe in pokazala, kako malo potrebujemo za srečo.

V pustnem času je kot Pika Nogavička preganjala zimo.