Sestavine smuti za bistre in zbrane misli
Uroš vabi na nabiralniške sprehode v naravo.
Sestavine za vitaminski antioksidativni smuti z japonskim dresnikom
Smuti za bistre in zbrane misli
Smuti za čisto in sproščeno telo
Napitek za več energije in boljšo kri
Sok za črevesje, živčke in občutljiva dihala
Vitaminski antioksidativni smuti
Lahko se odpravimo na sprehod v čisto naravo ali malce pokukamo prek meja našega vrta in odkrijemo celo zakladnico divjih rastlin. Zeliščar in nabiralec divje hrane Uroš Švigelj ponuja namige, kako v jedilnik uvesti zelišča in divjo hrano, ki nas podpira, ko poletje počasi trka na vrata. S sočenjem iztisnemo iz zelišč in rastlin veliko mineralov in vodotopnih vitaminov ter antioksidantov, lahko zelo hitro pridejo v kri, zato je napitke najbolje piti na prazen želodec, pred obrokom. Smutiji vsebujejo več netopnih vlaknin in so priročen način, da povečamo vnos zelenjave. Kombinacija topnih in netopnih vlaknin nas nasitijo za dlje, kar lahko pride prav, če želimo zmanjšati vnos kalorij. Predstavljene recepte lahko pripravimo na oba načina – s sokovnikom ali blenderjem oziroma mešalnikom.
Uroš Švigelj vas ob sobotnih dopoldnevih vabi, da se mu pridružite na nabiralniških sprehodih v naravo po Istri in okolici Ljubljane. Na delavnicah predstavlja užitno divjo hrano, obenem pa pokaže, kako si lahko sami naberete zelišča in ustvarite svojo domačo lekarno. Spoznali boste, da narava vse leto ponuja številne rešitve ter da so žive, sveže nabrane rastline pogosto močnejše od posušenih zelišč.
Uroš sicer poudarja, da monodiete, izključno s smutiji in sokovi, niso najboljši način za hujšanje, saj telo ne dobi dovolj beljakovin in zdravih maščob, kar lahko privede do izgube mišic in hormonskih nihanj. So pa odličen nadomestek enega obroka ali zdrava malica.
Potrebujemo:
ozkolistni ali širokolistni trpotec,
gozdni ali konopljelistni slezenovec,
meliso,
olupljeno limono in pomarančo.
Naberemo za dlan velik šop zelišč in jih damo v sokovnik skupaj s pomarančo in limono. Če sta ekološki in neškropljeni, lahko uporabimo tudi lupino. Nastal bo gost sok, poln goste sluzi. Ta sluz iz trpotca in slezenovca spodbuja prebavo ter ščiti črevesje in dihala. Melisa pa ugodno vpliva na živčevje in pomirja tudi naše 'druge možgane' v trebuhu.
Potrebujemo:
mlade poganjke rmana,
bršljanasto grenkuljico,
ozkolistni trpotec,
manjše jabolko,
sok 1 limone.
Naberemo za prgišče mladih poganjkov rmana, za katerega je znano, da sprošča gladke mišice, izboljša mikrocirkulacijo in celi rane. Bršljanasta grenkuljica je pogost vrtni plevel, ki ugodno vpliva na dihala, spodbuja delovanje jeter, niža holesterol in nas skupaj z rmanom podpira v stresnih situacijah. Vse skupa izboljša še trpotec, ki doda smutiju gladko teksturo.
Smuti popijemo takoj po pripravi, da ne pride do izgube koristnih učinkovin.
Če ga vzamemo s sabo na pot, ne uporabljamo sadja in zelenjave, ki na zraku hitro porjavi (banane, jabolka, hruške, avokado).
Manj je več. Preveč različnih sestavin naredi smuti teže prebavljiv, zato raje uporabimo le en tip sadja (recimo agrume) ali zelenjave (križnice).
Če smo potrti in brez energije, uporabljamo pisano sadje in jagodičevje: borovnice, jagode, maline, robide, češnje. Vsebujejo manj sladkorjev kot drugo sadje, pigmenti varovalno delujejo na celice.
Če nas muči prebava, uporabljamo le zelenjavo in zelišča ter limono, saj sladkorji iz sadja povečajo napenjanje in so gorivo za slabe bakterije.
Smuti naj bo samostojen obrok ali prigrizek, da ne bo prišlo do napenjanja.
Če uživamo zdravila, smo pri uporabi zelišč zmerni in raje dodamo več zelenjave.
Potrebujemo:
koprive,
navadno ali razraslo krišino,
rdečo peso,
sok 1 limone ali manjše pomaranče.
Naberemo za dve pesti mladih vršičkov koprive, v južnem delu Slovenije pa bomo našli tudi njeno bližnjo sorodnico – krišino. Obe rastlini sta izredno hranilni in eden boljših virov beljakovin v svetu zelenih rastlin, s katerimi lahko nahranimo telo, če se še vedno zaspano prebuja iz pomladi. Rdeča pesa ugodno vpliva na ožilje ter spodbuja prebavo.
Potrebujemo:
rožmarin,
enoletno suholetnico,
popke ozkolistnega trpotca,
CBD+CBG kapljice,
sveže borovnice.
Kdo bi se lahko odrekel slastnemu smutiju iz borovnic, polnemu antioksidantov in vitaminov. Obogatimo ga lahko še z vejico rožmarina – saj poznate rek 'rožmarin za spomin'. Vanj lahko dodamo tudi eno socvetje enoletne suholetnice – invazivne rastline, ki izkazuje tudi nevroprotektivne lastnosti ter zmanjša našo občutljivost za alergene. Da so srečni tudi naši 'drugi možgani', lahko dodamo 10 popkov ozkolistnega trpotca, ki vsebuje obilico topnih vlaknin (podobno kot indijski trpotec), in CBD+CBG kapljice, ki zmanjšajo stres in umirijo simpatetično živčevje.
Namesto sočenja lahko sveža zelišča tudi namakamo. Naberemo jih, jih dobro zmečkamo z možnarjem ali valjarjem ter čez noč namočimo v hladni vodi. Zjutraj precedimo in z žlico pritisnemo zelišča ob cedilo, da se izloči čim več soka. Popili bomo več tekočine, kar v vročih mesecih še kako ugaja telesu.
Potrebujemo:
jabolko,
kivi,
nekaj poganjkov japonskega dresnika.
Japonski dresnik je problematična, skoraj neuničljiva invazivna rastlina. Njegovi mladi poganjki, ki poženejo spomladi ali kadar koli v letu, ko ga porežemo, so eden najboljših virov resveratrola. Ta močni antioksidant ima izjemen potencial pri kardiovaskularnem zdravju, v alternativi je cenjen kot podpora pri zastarani boreliji. Nabiramo le mlade poganjke, ko so še rdeče barve, in z njimi ne pretiravamo, saj v večjih količinah povzročajo slabost. Kivi je zelo bogat vir vitamina C in sadnih kislin, v lupini jabolk najdemo še en pomemben antioksidant – kvercetin.
Copyright © Slovenske novice 2025. Vse pravice pridržane.
