
Galerija

V primerjavi z gojenimi rastlinami so 'pleveli' na našem vrtu pogosto bogatejši z vitamini, minerali in varovalnimi učinkovinami. Večina jih hkrati varuje zemljo pred izpiranjem hranil ter lepo uspeva v sožitju z našimi vrtninami. Le redki med njimi resnično škodujejo njihovemu razvoju.
Tako smo se ob senčnem potoku ohlajali in spoznavali rastline, ki so kljubovale peklenski vročini in suši. Pobral sem eno izmed njih, z njo zamahnil po zraku in vprašal: »Ali ste že kje videle tole? Diši podobno kot zelena …«
»Tega hudiča se ne morem znebiti z vrta! Pulim in pulim, a vedno znova odžene,« me je prekinila Martina, ki je že ob prihodu vsem povedala, da v naravi išče podporo pri hormonskih težavah, napenjanju in blagi inzulinski intoleranci.
Razdelil sem šopek rastlin in nadaljeval: »Kot hudič ima tale plevel vedno veliko mladih. Pravimo mu regačica, včasih tudi kozje tace, rimska solata ali sedmerolist. Raste sama od sebe in je bolj zdrava kot marsikaj drugega na vrtu. Dve muhi na en mah! Regačica bi morala imeti svojo gredico na vsakem vrtu!« Nastala je tišina. Prehitro sem dregnil v sršenje gnezdo.
Urejeni in skrbno opleti vrtički so še vedno zlato merilo pridnih rok. Iz zagate sem se poskušal izvleči: »Regačica ima bogato tradicionalno rabo. Z njo so si pomagali pri putiki, artritisu, zastajanju urina in ledvičnih težavah že vsaj v času Rimskega imperija. Nežno spodbuja prebavo in zmanjšuje nadležno napenjanje. Tudi prevod njenega angleškega imena pomeni zel za putiko.«
»Putika?! To pa jaz potrebujem,« se je oglasila Bernarda in nekoliko zmehčala ozračje.

Dregnil sem nazaj: »Torej ne dve, ampak kar tri muhe na en mah! Bo pa na krožniku malo manj ogljikovih hidratov in več zdrave zelenjave. Saj ste danes že vsem povedali, da boste zmanjšali vnos vsega belega.« Klepet je nato zašel na področje dietetike, vmes smo nabrali dovolj regačice za pripravo divjega kosila.
Nekaj regačice smo dodali ajdovi kaši, preostanek je šel v solato skupaj z drugimi pleveli. Ko se znebimo predsodkov, kurja črevca, mrtve koprive, regačica, regrat, rogovilček, portulak in bršljanasta grenkuljica postanejo superživila ali celo naše zdravilne rastline.
Z budnim opazovanjem lahko ugotovimo, da le nekateri pleveli zavirajo rast vrtnin in jih je zato smiselno odstranjevati. Mednje sodijo slak, kostreba, ščir, loboda in pirnica. Tudi regačica je ena izmed rastlin, ki jim moramo na vrtu omejiti razraščanje. Najlaže to storimo tako, da jo sproti režemo za prehrano ljudi in živali. Tako ne bo zacvetela, njen koreninski sistem pa se bo postopoma umikal z mest, kjer jo redno režemo.
Mlade poganjke lahko uživamo v solatah, pestih in smutijih. Regačica je odlična zamenjava za špinačo v številnih receptih. Njen nežni okus nekoliko spominja na zeleno, slajša je od endivije, po grobi oceni vsebuje precej več vitaminov, mineralov in antioksidantov.
Le želimo si lahko, da bi kdo nekoč tudi klinično raziskal vpliv regačice na potek bolezni, pri katerih se je tradicionalno uporabljala že tisočletja. Za zdaj nam ostajata predvsem modrost naših prednikov in lastna izkušnja.
Avgusta je Martina prišla na delavnico izdelave zeliščnih tinktur. Dve leti pozneje so ji oči sijale in očitno je prebrala kar nekaj knjig o permakulturi. Z navdušenjem je vsem udeleženkam delavnice pokazala fotografije svojega vrta: »Glejte, kako lepe plevele imam. Mož pravi, da se mi je čisto zmešalo, ampak vedno uživa v mojih divjih solatah. Nanje mu narežem malo vročega krompirja, pa je. Najine težave so skoraj izginile, odkar sva začela uživati več zelene zelenjave, poleg tega že eno leto ne uživava nobenih predelanih in belih živil. Pleveli so zakon! Zdaj moram prepričati še sosedo, ki se drži za glavo vsakič, ko vidi moj zanemarjeni vrt.«