Jan Plestenjak priznal, čemu se ne more upreti

Pogosto je to zgolj trenutek, ko si dovolimo biti prizanesljivejši do sebe. V svetu, ki od nas nenehno zahteva disciplino, učinkovitost in nadzor, je razvada pravzaprav majhen upor. Za nekoga je to kos torte brez slabe vesti, za drugega večer, ki traja predolgo, ali tišina, ki si jo izborimo sredi hrupa. Znani priznavajo, da jih te male razvade ne določajo, temveč predvsem razkrivajo, kdaj si želijo več sproščenosti, svobode in življenja.

Odločitev zase

Njena pregreha ni stvar količine, temveč občutka. Vsaj tako pravi Helena Blagne, ki obožuje trenutke, ko si lahko privošči malce prestiža. Ne nujno materialnega, bolj jo privlači estetika. Najde jo v lepem prostoru, sončnih zahodih in miru. V svetu, ki te hitro potegne v povprečnost, zavestno izbira presežke. Njena razvada je tako pravzaprav odločitev, da ne pristane na manj, saj dobro pozna razmerje med trdim delom in užitkom.

Jan Plestenjak

Počasi se daleč pride

Steklenica vrhunske kapljice, osvobajajoča vožnja z motorjem, imenitna pojedina in še marsikaj bi se našlo na seznamu razvad Jana Plestenjaka. A zvezdnik vse to združuje pod skupni imenovalec, ki ni impulz, temveč atmosfera. Večer, ki ima svoj tempo. Vino, ki se ga ne pije na hitro. Pogovor, ki ne išče takojšnjega zaključka. Pravi, da si danes za to le redko kdo še vzame čas. Njegova razvada je počasnost. Prav zato v dobi divjega ritma deluje skoraj uporniško.

Miha Hercog

Perfekcionist za vsako ceno

Miha Hercog najde nekaj več v tehnologiji. Kot glasbeni producent stavi na detajle, ki jih večina sploh ne opazi. Razkriva, da se lahko ure in ure izgublja v nečem, kar bi kdo drug označil za nepotrebno. A prav v tem vidi razliko med dobrim in vrhunskim. Zdi se, da pri svojem perfekcionizmu, ovitem v ustvarjalnost, nikoli ne bo popustil. Čeprav ga to včasih izčrpa, se temu ne želi odpovedati, saj se zaveda, da ga prav ta natančnost tudi definira.

Jernej Tozon 

Samo mir hočem!

Za pojočega čuka se razsipnost ne meri v evrih. Jernej Tozon prisega na umik od ponorelega vsakdana, kjer je lahko povsem sam, brez odvečnih motilcev pozornosti. Če upoštevamo, da je zaradi narave svojega dela nenehno izpostavljen, je to že skoraj prava ekskluzivnost. Naučiti se je moral, da si takšne trenutke sploh dovoli. Sprva je imel občutek, da mora biti vedno na voljo, a danes ve, da brez tega ne gre. Njegova razvada je prostor, v katerem lahko spet postane samo človek – ne pa vloga.

Tadej Pogačar

Sladica je moja pravica

Pri Tadeju Pogačarju je skušnjava skoraj komično preprosta. Po vseh kilometrih, odrekanjih in natančnih režimih pride čas, ko si lahko brez slabe vesti privošči pregreho. Kolesarski as pravi, da ga trenutki, ko lahko poseže po hrani, ki jo ima rad, prizemljijo. Ni vedno vse v številkah, vatih in sekundah. Včasih sta dovolj sladica in občutek, da si samo človek. Ironično je, da si mora številka ena dobesedno prislužiti nekaj tako osnovnega. Morda je prav zato vse skupaj še toliko slajše.

Natalija Verboten 

Domača hiška

Razvada Natalije Verboten ima vonj po domu. Urejanje prostora, drobni detajli in občutek topline ji pomenijo več kot ekstravagantni pobeg. Pomirja jo, da je vse na svojem mestu. V tem je nekaj zelo človeškega – razvajanje, ki ne potrebuje občinstva. Le občutek, da si po vseh obveznostih in nastopih znova v svojem domačem kraljestvu.