Sporočilo ob koncu tedna … (Suzy)

Zdaj je čas, da se spomnite, kdo ste. Niste tisti, ki čaka dovoljenje in prosi za potrditev, temveč tisti, ki nosi v sebi žar. Klic, ki vas je že dolgo vabil, zdaj postaja neizogiben. Plamen, ki ste ga skrivali pod pepelom dvomov, se znova prižiga – ne da bi vas vprašal, ali ste pripravljeni. Življenje vam ne postavlja več vprašanj, temveč vas preizkuša, ali ste sposobni hoditi za resnico, tudi ko postane neudobno. Ne gre več za želje. Gre za namero. Za tiho moč v vas, ki ve, kaj morate narediti, še preden si upate priznati. Zdaj ni več čas, da čakate na zunanje soglasje, ampak da zložite svoje notranje karte in izberete zavestno, srčno, zrelo. Ko ste zares tukaj, v tem trenutku, v tem telesu, s to izkušnjo, postanete vodnik. In nihče vas več ne more premakniti iz vaše osrediščenosti. A dokler še bežite, se skrivate za starimi zgodbami, ne boste videli jasnine, ki je že tu.

Svetloba vam ne more razsvetliti poti, če je ne želite pogledati. V tem času vas življenje ne pelje po varnih bližnjicah. Pelje vas naravnost v srčiko – v tisto točko, kjer je največ tišine in resnice. Vaša moč je v tem, da se znate voditi skozi lastne razpoke. Tiste, ki ste jih prekrivali z aktivnostmi, obljubami, izgovori. Vse, kar potrebujete za premik, že imate. A dokler ne zastanete, ne boste slišali. Kam usmerjate pozornost? Kam gre vaša misel, ko nihče ne gleda? Tam ustvarjate svojo prihodnost. In če ste utrujeni, negotovi, v dvomih, niste sami. Le pozabili ste, da imate notranji kompas, ki ne potrebuje zunanjih zemljevidov. Samo tišino in voljo, da slišite, kar vam govori. To je čas notranje poglobitve. Ne gre za to, da imate prav. Ne zapletajte se več v tisto, kar vam znižuje frekvenco. Očistite um. Odpnite se od tistega, kar vas priklaplja na staro.

Razstrupite svojo pozornost. Prisluhnite svoji energiji. Čemu dajete moč? Kjer je vaša pozornost, tam je vaša kreacija. Kdo ste, ko ste sami s sabo? Ste pripravljeni živeti tako, kot mislite? Ste pripravljeni utelešati, kar govorite? Svet ne potrebuje, da ste popolni, temveč pristni. Pokončni. V resnici utelešeni. Povezujte se z ljudmi, ki vas spomnijo na to, kdo ste. Ne s tistimi, ki vam ponujajo udobje brez rasti. Naj vas srce vodi tja, kjer lahko sijete – ne tja, kjer morate preživeti.